Če se človek zaljubi, potem dela neumnosti. Seveda, če gledamo razumsko, drugače pa so to le trenutki, ko človek končno pusti srcu svojo pot. Zadnji vikend me je popolnoma prevzela Planina Klek, sprva čisto službeno, potem pa še osebno in družinsko. Skoraj bi lahko rekel, popolna ljubezen. Začelo se je v petek, ko sem kar zijal od začudenja na pečini nad dolino Radovne, na skrajnem vzhodnem robu Pokljuke. Kakšen razgled!! In potem meglice med macesni in smrekami.

V soboto naj bi bilo vreme odlično, pa smo žal imeli fotodelavnico v oblačnem vremenu, kar pa ni skazilo razpoloženja in resnično prijetnega druženja. Andy je naredil odlično fotoreportažo:

V nedeljo pa smo z družino oddelali cel šiht, ponovno na Planini Klek. Resnično smo se težko spravili v dolino, tako zelo smo uživali. Ob koncu oktobra smo se najedli debelih borovnic, tu pa tam še okusili gozdne jagode, se naužili sonca, nabirali železovo rudo (bobovec), vohunili za svizci, hodili po nekdanjem koralnem grebenu (fosili) in občudovali macesnove sestoje. No, takole nekako je šlo:

Informacije o Planini Klek: http://www.tnp.si/images/uploads/TNP_letak_KLEK.pdf