Pogosto razmišljam o tem, kako nekaj, kar je meni osebno tako samoumevno, razložiti nekomu, ki mu ni. Kako npr. razložiti na kratko, nesuhoparno, brez navajanja podatkov, kako deluje narava, kako nastane soteska, zakaj je tako globoka, … Kako to povedati turistu, kako mladim, …?

Interpretacija je sicer lahko povsem enostavna, lahko pa zelo težka. Večina interpretacijskih tabel v naravi je bila narejena tako, da se je iz strokovne literature prepisalo najpomembnejše podatke. To je bilo to. Nekatere table so celo zelo “posrečene”, saj so postavljene npr. ob sotočje, na tabli pa je tudi fotografija sotočja?!? Torej obiskovalec na tabli vidi tisto, kar je v naravi. Čudovito.

Osebno me najbolj zanima tisti del interpretacije, ki vabi ljudi v naravo. Torej opis dela narave na način, da človeka prepriča v ogled. V sami naravi pa sem pristaš čim manj “smetenja” s tablami, oznakami in podobnim. V naravi je predvsem potrebno ljudem omogočiti doživljanje, občutenje. Strokovno vodenje je odličen dodatek. Za tiste, ki jih zadeva še podrobneje zanima, pa mora biti na voljo poglobljena literatura (vodnički, brošure, zloženke, knjige, …). Ni potrebno, da vsak obiskovalec brezplačno dobi zloženko. To je še eno “smetenje” več.

Razmišljal sem torej, kako privabiti ljudi, da bi obiskali korita Mostnice v Bohinju. Tule je primer, ki je le začetek razmišljanja in ena od možnih interpretacij.

Korita Mostnice – dotik divjine / Mostnica gorge – touch of wilderness

Korita Mostnice ponujajo dotik divjine na prav poseben način. Na poti skozi korita ponekod divjino le slutimo, drugje slišimo, spet drugje zremo vanjo z ozkega mostu, večkrat pa se jo lahko dotaknemo. Mostnica je namreč na svoji poti različno divja, v ožjih delih povsem nedostopna in strašljiva, na širših delih pa neverjetno krotka in nepredstavljivo lepa. Medtem, ko lahko iz njenih prodišč in belih skalnih plošč pijemo kristalno čisto vodo ali namakamo vroča stopala, se korak naprej njen prijazni obraz skrije v meglice 50 metrskega zbrušenega kamnitega zidu, ki odpira vrata le toliko, da skozenj steče ta alpska lepotica, umetnica brez primere.

Voda je večni umetnik, neustavljivo preoblikuje površje. Mostnica je izoblikovala in še vedno preoblikuje korita kot največji kipar, s svojo močjo, spretnostjo in orodjem. S seboj nosi kamenje, pesek in mivko, s katerim brusi, lušči, poglablja, širi in gladi podlago. S spoštovanjem lahko opazujemo njeno delo, nenehen boj vode in kamna.