Tako lepi dnevi so zunaj. A tako hitro minevajo, ne le dnevi, tudi tedni, meseci. Vsak lep dan je zato vredno izkoristiti. Ga vtisniti v spomin.

Veliko smo zunaj, a tako malo srečujemo družinic na naših poteh. Srečujemo jih le tam, kjer je nekaj organiziranega, kjer so standardne poti, kjer so kafiči, infrastruktura, animacija, … Večkrat se vprašam, če nismo pravzaprav mi malce čudni? Dopuščam možnost, čeprav bi imel tudi kaj za pripomnit.

Čudovito je tam zunaj, ko te sonce poboža.