Zanimivo je na morju vedno opazovati, kako ljudje zapuščajo plaže takrat, ko je najlepše, ko se morje umiri in ko ga začne sonce poljubljati na obzorju. Takrat se vsem mudi tuširati, kuhati večerje, pripraviti otroke za spanje.

Nam se takrat mudi uživati. Uživati mir, trenutke najintenzivnejših barv, trenutke, ko je morje le za nas. Večerjo prinesemo kar na obalo, namesto tuša včasih vzamemo plastenko sladke vode.

Nič na tem svetu ni tako lepega, brezplačnega, doživljajskega in poučnega, kot je narava in njena kulisa, predvsem zvečer ali zjutraj. Le naužiti se ji prepustimo.