Tako rad bi enkrat doživel in videl, da bi se vsi ti pametnjakoviči, ki imajo toliko za povedat čez druge, kako bi bilo prav, kako bolje, kako bi oni, če bi imeli to možnost, vse drugače in edino pravilno, … znašli vsaj za kak dan ali dva v koži tistih, o katerih jih je polno besed, predvsem pa polno črk na Fb, twiterju, torej na vseh teh ego platformah. No, potem bi rad prebral njihove objave o občutkih, ko npr. ničesar nimaš, ko si izgnan, ko si predsednik države, ko si na vrsti za strel z bele točke na svetovnem prvenstvu, ko preživiš noč v mrzli steni, ko odločaš o čem pomembnem in logičnem, pa ti zakonodaja ne dopušča, ko bi rad, pa ne znaš, ko bi hotel, pa ne zmoreš, ker pač nimaš toliko v glavi, kot peščica, ker nimaš toliko v denarnici, kot peščica, itd., ipd., …

Verjetno bi bilo marsikaj drugače. Ali pač ne. Kdo ve? Aha, pametnjakoviči vedo 🙂