No, čisto biološko gledano ni nobenega kompromisa, življenje je ali ga pač ni. In če je, potem je en sam ljubi kompromis. Sploh v časih, ki jih živimo in poznamo naš svet bolj, kot kdajkoli prej.

Zakaj kompromis?
Rad bi imel eno tako lepo leseno hiško na sončni lokacijo pod gorami. Pa si ne morem privoščiti.
Rad bi imel denar, da bi potoval in spoznaval kraje ter ljudi. Pa ni denarja od nikoder.
Rad bi igral za Barcelono z Messijem. Pa nimam talenta.
Rad bi splezal na K2 in smučal z njega. Pa me je strah.
Imel bi izklesano telo. Pa sem len.
Rad bi imel najsodobnejšo in najboljšo fotografsko opremo. Pa ni denarja.
Rad bi imel ogromno časa.
Rad bi delal le tisto, kar me veseli.
Rad bi bil zdrav do smrti.
Rad bi, da bi bili vsi zdravi do smrti.
Rad bi, da bi bili vsi prijazni in da bi imeli vsi ljudje dostojno življenje.

Naštel sem le drobec “rad bi” želja. Ampak življenje ni takšno, življenje je kompromis. Še ljubezen je kompromis, pa je lahko še kako močna. In prav je tako. V bistvu nam samo tako življenje omogoča, da imamo želje, da smo lahko srečni, da smo lahko sočutni, da odpuščamo, da grešimo, da venomer iščemo, se učimo.

Življenje je kompromis, ampak je zakon!!