Opazil sem, da letos sploh še nisem objavil nobenih zgodnjepomladanskih fotografij. Gre za čas v letu, ki je za fotografa ekstremno neprijazen. Manjka namreč osnovna začimba, barve! A vseeno se da z malce improvizacije, uporabe tehnike in predvsem svetlobe in vzdušja, narediti kakšno dobro fotografijo. Pripenjam nekaj letošnjih posnetkov.

Kranjsko polje s Šmarjetne gore.

Jutra in večeri. Letos sem se začel igrati z zelo dolgimi ekspozicijskimi časi, pri katerih imam zaklop na fotoaparatu odprt tudi več minut.

Prihod prvih pomladnih gozdnih prebivalcev. Letos sem s fotografijo zvončkov tudi sam zelo zadovoljen. Najljubša spomladanska cvetlica pa zame ostaja jetrnik.

Dolina Radovne z meni eno najljubših rek in prijetnim presenečenjem – srečanje s hermelinom

Letos je pozimi Peričnik resnično kraljeval v izjemni ledeni podobi, a nič manj lep ni tudi zgodaj spomladi. Spodnja fotografija je narejena dopoldne ob jasnem dnevu, s 15 sekundno ekspozicijo. Brez polarizatorja in ND filtra take fotografije ni mogoče narediti.

Zadnja fotografija pa ni iz domačih logov, ampak iz Nemčije, iz pokrajine Voralberg, kjer sem bil na srečanju zavarovanih območij v Alpah. Bil je lep zaključek letošnjega marca.