Plezalski haiku

Pozimi si vedno vzamem čas, da vsaj tu pa tam skočim na umetno plezalno stenco uničevat blazinice na prstih. Vedno mi je bilo zanimivo poslušati druge plezalce, kako se med plezanjem pogovarjajo. Če bi nekdo, ki plezanja ne pozna, slišal tak pogovor, bi misli, da je v parlamentu. Pa sem si tisti večer, potem ko sem brezvoljno obsedel z napumpanimi rokami ob robu stene vzel čas in zapisal tisto, kar so se štirje legendarni (ne pretiravam) slovenski športni plezalci smrtno resno pogovarjali med plezanjem.

Sej se ga navadiš
Zdrsne mi
Mal bolj ga naložiž
Mal morš gib not dobit
Sem se zaletu vanga
Ta je slb
Ta je hud
V žabo
Jest sem šu oporno
Samo mal bočno
Kr statika
Previsok je
Jest sm na vrh stopu
A vela?
Tm se drama začne
Taco spraviš na sivga
V blokado
Tm v špički
Tm je najbolj
Mčkn viši
Vrž se v lukno
Zadrž pa hopn
Jumpn
Ta je predeleč
Ajde
To, to
Zdaj pa zahod
Popravi z levo roko
Aaaaaaaa
Dobr ga je naredu
Maš
Sej bo
Gor morš taco dat
Uffff
Sam zffff naredl
Čist bliz je
Zašalil čist
A si še tm tace pustu
Kaj pa če peto zahaklam
Nisem povezal gibe
Od jumpa do konca