15
2015Na poroki nekako velja, da poleg ženina in neveste ter prič ne sme manjkati matičar, torej tisti, ki uradno spelje poroko. No, tokrat se je zgodilo, da uradnih oseb na poroko ni bilo. Pika. Še dobro, da Jure zna obrniti nekaj telefonskih številk, oba s Polono pa sta sicer nemogočo situacijo odlično prenašala, drugače bi se lahko zgodilo marsikaj. Po dveh urah sta na poroko prišla dve drugi uradni osebi in obred se je končno lahko začel. Vmes smo s Polono in Juretom glave ohladili v bližnjem gozdu, kjer sta ob sproščenem fotografiranju vsaj za trenutek pozabila na stresno situacijo. Na koncu ni bilo nobenega grenkega priokusa, le iskrene čestitke, nasmehi in sproščena zabava.
15
2015Čudovita stran fotografije je v tem, da najprej doživiš trenutke v živo, potem pa “vzameš” dele teh trenutkov, lepot, pogledov, razgledov, pojavov, … in jih neseš s seboj domov, kjer te spremljajo vsakič, ko si to zaželiš. In ko ti postane gledanje vizualnih podob dolgočasno, vzameš opremo in spet vstopiš v sedanjost in zajemaš življenje. Znova in znova.
Rdeči rob in Dolina jezera v Lužnici

Zelnarica nad Dolino Triglavskih jezer

13
2015Ne mine leto, da ne bi vsaj za nekaj dni pobegnili na Primorsko stran Julijskih Alp. Za potepanje z otroki so to idealni kraji. Na primer dolina Tolminke in kraji nad njo, pa Šentviška planota, pa Trenta in Soča, pa Breginjski kot, … Tako, kot je karakter pokrajine povsem drugačen, je tudi karakter ljudi milejši in toplejši od Gorenjskega. Ti ljudje so mi blizu po duši, zato se tako radi vračamo tja. Za prvi letošnji družinski obisk smo si vzeli dva dni in obiskali planine pod Krnom, Nadižo in slap Kozjak. Slap Kozjak je eno od tistih parih čudes narave na vsem planetu, ki jih je nujno za obiskati. Na planini Kuhinja se dobi sir za obliznit prste, poskusite! Nadiža pa je kraljica tolmunov in tople vode. Ambient je za crknit, če le ni preveč “gužve”. Dobro se je malce potruditi od Napoleonovega mostu proti toku, da si privoščiš lastno plažico. Je pa še vedno zanimivo opazovati ljudi, ki ne pridejo v te konce uživat resnično krasno, ohranjeno naravo, ampak si tešijo le lastne potrebe po prehranjevanju. Toliko žarov že dolgo nisem videl na kupu. Škoda, ker je želja nekaterih v vsak kotiček narave pripeljati vse, kar lahko doživljamo v mestih. Ne morem si kaj, da me ne bi v tako čudovitem okolju motil vonj po cigaretih, pečenemu mesu, oglju in pivu. Sploh, ko potem vsaj delček tega ostane na plaži ali v vodi. Uživaj in pusti drugim, da uživajo!
Pa še nekaj koristnih informacij:
Spanje in hrana
– Kamp Lebanč – lep ambient, malo sence, odlične pizze
– Kamp Nadiža – krasno za otroke, senca, …
– Kamp Lazar – čudovite palačinke (zelenjavne, mesne, čokoladne, skutine)
Kopanje
Pri Napoleonovem mostu in navzgor




























































