20
2016Velikokrat v pogovoru omenim, da je verjetno največja sreča v življenju najti pravega partnerja. Ki ti osmisli življenje, te dopolnjuje in ti pusti, da si, kar si. Mnogi bi dejali, da tega pač ni. Mnogi tega tudi nikoli niso bili in nikoli ne bodo deležni. Jaz bi si želel, da bi lahko vsak na tem planetu imel razmerje, za katerega bi se vsak dan zahvalil.
Zato je tako lepo s fotoaparatom tu pa tam ujeti tako povezan par, srečo, pristno razmerje. Čeprav nikoli v življenju ne veš, kaj prinese jutrišnji dan, pa lahko zlahka rečem, da sta Mateja in Damjan izžarevala vse tisto, kar prinaša tudi lep jutrišnji dan. Srečno in hvala.
12
2016Tu pa tam je osvežujoče s fotoaparatom zabeležiti kakšno lepo poroko. In če se zgodi še v čudovitem ambientu, je potem vse skupaj eno samo veselje. Vas Pliskovica na Krasu je tako slikovita, da je bilo vse, kar sem pritisnil, lepo. S Katjo si v službi deliva pisarno, tako da je bilo vse skupaj še malce bolj sproščeno, čeprav sem mogoče ravno zaradi poznanstva na poti na Kras čutil še malce več pritiska, kot običajno. Tokrat sem prvič celo poroko posnel s Fujijem X-t10 in objektivoma Fuji 16mm f1.4 ter 35mm f1.4. Za backup sem imel Canona s 70-200 f4. Fotke s Canonovim aparatom sem moral obdelati, tiste s Fujijem niti ene. Vse sem predhodno nastavil v aparatu, pri čemer sem si pomagal z nastavitvami, ki sem jih našel na super spletni strani: f16click
25
2015Če bo še kakšna podobna poroka, potem bi zlahka postal “full time” poročni fotograf. Tako gladko je teklo, da sem prav užival. V bistvu sem imel občutek, kot da smo z Holly in Andrejem že dolgo prijatelji. V Šmarci smo bili v čudoviti in prijetno majhni cerkvi deležni čustvenega obreda, Bled v popoldanski svetlobi nikoli ne razočara, hotel Triglav pa si bom poleg ambienta zapolnil po nadokusni hrani. Holly, Andrej in sin Jack so sedaj že nazaj v San Antoniu, ZDA. Jaz pa trenutno čutim zadovoljstvo, da sem lahko ustvaril nekaj spominov.