Fotografija

Križna jama

Križna jama je med kraškimi jamami nekaj posebnega. Ko sem pred časom bral članek in gledal fotografije o njej, je njena posebnost zaživela tudi v mojih očeh. Kombinacija temačnih jamskih prostorov s kapniki in drugimi oblikami sige na eni strani in kristalno čiste, smaragdno zelene vode na drugi strani ustvarjata v teh globinah občutek topline. Redki snopi čelnih svetilk še dodatno poudarijo rumenkasto rjavo barvo sige in zelenih odtenkov podzemne vode.
Pri obisku Križne jame ni potrebno veliko naprezanja možganov. Enostavno se prepustiš temu enkratnemu arhitekturnemu biseru narave, prisluhneš tišini in šumenju vode. Trenutki, ko ob vožnji s čolnom mimo stranskega rova zaslišiš bučen slap vode, v naslednjem hipu pa popolno tišino, so nepozabni. Lahko bi na dolgo opisal občutke ob obisku jame in njene posebnosti, vendar bi vam tako pokvaril doživetje ob vašem obisku jame. Če si želite prvovrstnega doživetja in stika z naravo, vas bo jama bogato nagradila. Vendar pa obisk jame ni namenjen masovnemu turizmu. Ohranitev prvobitnega ravnovesja v jami, ki nudi zatočišče kar 40 različnim vrstam živali zahteva pravilno obnašanje in gibanje v njej. Štiri urni ogled z vodičem tako lahko opravi le ena skupina (max. 4 ljudje) na dan s poprejšnjo najavo. Pa uživajte!


Vse o Križni jami: http://www.krizna-jama.si/


Poletje ali jesen

Kdaj v hribe? Poleti ali jeseni? Pa poglejmo.
Plusi za obisk gora jeseni:
– stabilno vreme brez popoldanskih vročinskih neviht
– suho in čisto ozračje
– lažja hoja zaradi hladnejšega ozračja, manj potreb po pijači
– raznolika in čudovita paleta barv
– manj oz. skoraj nič ljudi
– več oz. precej več živali
– mir in tišina
Pa še plusi za obisk gora poleti:
– ?

Sledi pripovedka s fotografijami o Bohinjski jeseni:

Včasih je motiv vse

Fotografija je za vsakogar svoja zgodba. Ni potebno imeti najbolj moderne fotografske tehnike, da ti uspe narediti dobro fotografijo. Včasih je dovolj, da si ob pravem času na pravem mestu. In da ujameš tisti pravi motiv. In to je verjetno tudi najtežji del fotografije. Zame je pomembno sporočilo fotografije in občutki, ki se mi ob njej porajajo. Včasih so to le spomini na nek dogodek, kraj, osebo, drugič kar ‘zavoham’ kraje na sliki, tretjič se nasmehnem, spet pri naslednji mi gre skoraj na jok, kdaj pa kdaj pa rečem samo: “Vau, kakšna fotka!” Za vsakogar je torej nekaj. Odveč je naštevati kako pomembno dokumentarno in arhivsko gradivo so fotografije (npr.: “O, poglej kako je zgledal Bled pred 40 leti, čisto brez hotelov. Fajn, a ne?” in “Lej ga Francla v hozntregarjih, kako je bil gajsten”) in kakšno medijsko ter oglaševalsko moč imajo. Za vsakogar nekaj, motivov ne bo nikoli zmanjkalo.
Spodnje fotografije so posnete leta 1999 s Canonovim ‘trotelj’ analognim aparatom in diafilmom v Peruju in Boliviji. Kvaliteta fotografij je padla s starostjo diasov, pretvorbo v digitalno obliko in že pri samem zajemu, motivi so pa večni.

Zajtrk na tržnici

Utrinek


Potešitev žeje v gozdu


Predaja WC papirja – driska je sestavni del potovanj


Otroci so lep motiv


Okno in ne slika


Branjevke


Rudarski vsakdan


Gužva na vlaku