Glasba

Bohinjski cvet

Vsako leto spomladi vodim fotografsko delavnico v okviru Festivala cvetja v Bohinju. Nikoli ni prav veliko ljudi, a vedno je lepo. In vsako leto so drugačni pogoji. Letos smo se prvič namenili na Rudnico in Peč, a žal travniki niso bili tako pestri, kot sem pričakoval. Nič zato. Sprehod iz Stare Fužine na Rudnico in po grebenu na Peč je sam po sebi tako lep, da je fotografija tu lahko drugotnega pomena.

Razgled na jezero s senožeti pod Rudnico je fantastičen. Bistvo pri fotografiranju cvetja je, da se človek umiri, si vzame čas, poišče najlepše motive, jih občuduje in šele nato naredi fotografijo.

Za konec še razgled z razglednika Peč, kjer verjetno vsakomur zastane dih.

Pagreb Europe

Odveč je karkoli napisati, ker je Jani Kutin tole absolutno vrhunsko spesnil. Bravo Bakalina!

Še vedno znajo

Verjetno so Pearl jam skupina, ki jo najdlje in najbolj redno spremljam. Mešanica otožnih, negativnih zgodb, uporniškega duha in sporočilnih refrenov se prepleta z nezgrešljivim glasom ter talentom Eddija Vedderja. Kdor Eddija spremlja pozna njegova stališča, nazore, vrednote in dejanja, ki jih spoštujem. In čeprav imam kdaj občutek, da sem ob poslušanju Pearl Jam obstal nekje v 90-ih letih, pa me vseeno tisti kitarski rifi in Eddijev glas vedno znova popeljejo v en tak čudovit, zasanjan svet. Enostavno mi sedejo. Ostajajo pa tudi lepi spomini na Ljubljanski koncert, ki sem ga doživel skupaj z bratranci, Edijem, Mihom in Blažem. Kocine mi gredo po konci!!