Jan
26
2015Vabljeni na pogovor in predavanje Joca Žnidaršiča.
KDAJ: SREDA, 28.01.2015 ob 20:00
KJE: Studio SonataPHOTOGRAPHICA, Poslovna cona A10, Šenčur
Točna lokacija: http://www.sonata-photographica.com/kontakt
VSTOP PROST
Več info: https://fotodnevnik.wordpress.com/about/
Prijave: https://www.facebook.com/events/979767925384714/?ref_dashboard_filter=upcoming
Po skoraj letu dni se Fotografov dnevnik vrača na redne mesečne sporede v našem studiu.
Tokrat bomo gostili Joca Žnidaršiča, mednarodnega mojstra umetniške fotografije – EFIAP. Prejel je več kot petdeset domačih in tujih nagrad in priznanj za svoje delo. Nekatere najvidnejše med njimi so: nagrada Prešernovega sklada, Župančičeva nagrada, Puharjeva plaketa za življenjsko delo ter nagrada »Consortium veritatis«, najvišje slovensko priznanje za novinarsko delo. Je edini prejemnik nagrade[1] »World Press Photo« na Slovenskem. Leta 2009 ga je predsednik republike Slovenije odlikoval z »Zlatim redom za zasluge« za življenjsko delo na fotografskem področju in za velik prispevek k prepoznavnosti Slovenije.
Pogovorili se bomo o njegovi fotografski poti, zanimivih prigodah iz dela tako doma kot v tujini ter pogledali v zakulisje političnih dogodkov tako v času nekdanje Jugoslavije, kot kasneje Slovenije.
Po samem predavanju bo možno tudi kupiti nekaj izmed njegovih fotomonografij.
Nekaj o našem gostu:
Rojen 20. marca 1938 v Šoštanju. Leta 1963 je absolviral na ljubljanski medicinski fakulteti. Že med študijem se je začel ukvarjati z reportažno in umetniško fotografijo in se je pozneje tej dejavnosti povsem posvetil. Delal je kot fotoreporter pri Študentski tribuni, TT-ju Tovarišu, od leta 1974 pa do upokojitve kot urednik fotografije pri Delu.
Poleg novinarskega dela je ustvaril številne fotomonografije, ki so mu prinesle sloves enega najvidnejših slovenskih umetniških in reporterskih fotografov. Omenimo naj le samostojne fotomonografije: Foto Joco Žnidaršič, Ljubljana, Bohinj, Slovenski vinogradi, Pot k očetu (himalajski potopis), Dobimo se na tržnici, Golf na Slovenskem, Deset let je Slovenija država, Moja Slovenija, Lipicanci, Najlepša pot zeleni prstan Ljubljane, na katere se je kritika odzvala z visokimi ocenami, knjižno občinstvo pa z dobrim sprejemom.
Zasnoval in uredil je še dvajset drugih fotomonografij, v katerih je imel tudi pomemben fotografski avtorski delež. Med njimi so bile posebej uspešne: Zakladi Slovenije (prva izdaja), Vojna za Slovenijo, Lepa Slovenija, Planica (I.. in II.) in Slovenija lepotica Evrope.
Deluje kot svobodni fotoreporter in solastnik založbe Veduta AŽ, d.o.o., ki izdaja fotomonografije.
Leta 2013 je prejel nagrado glavnega mesta Ljubljane.
Feb
09
2014
Za nami je prvo fotografsko predavanje, ki ga nismo posneli. A jaz si ga bom za vedno zapolnil. Mark je pripravil odlično fotografsko zgodbo, ki jasno ni mogla ostati brez njegovih alpinističnih podvigov. Združevati vrhunskost v fotografiji in hkrati tako zahtevni, tudi nevarni dejavnosti, kot je alpinizem, ni lahko. Marku uspeva, tudi zaradi odnosa, zaradi pokončne drže, zaradi načelnosti, odprtosti, humorja in tu pa tam tudi preveliki želji ter ambicioznosti, ki ga kdaj stane prijateljevega grdega pogleda. A to je šola, ki jo je Mark vzel v zakup, se sproti učil in kot kaže, nikoli v resnici pokleknil.
Pogoji za vrhunsko gorniško, alpinistično fotografijo so neprimerljivo težji, zahtevnejši od npr. studijske fotografije. Prav tako je neprimerljivo spoštovanje in vrednost (v denarju namreč) med obema naštetima. Mogoče ravno zaradi tega Mark uspeva v obeh zvrsteh. Podobno, kot si je za pokrajinsko fotografijo izbral najtežjo, torej alpinistično, si je za studijsko izbral rostfrei, podobno težko zadevo. Tudi poročni fotograf je bil, dokler ni spoznal, da mu ta svet ne leži ravno najbolj.
Vsak človek je krvav pod kožo, verjetno tudi Mark, toda kolikor sem ga imel moč spoznati, moram reči, da poznam malo tako načelnih ljudi, s tako dobrimi idejami, s preprostim, a močnim odnosom do fotografije in alpinizma, s tako mero iskrivosti. Užival sem v njegovi družbi, njegovo razmišljanje mi je blizu. A njegov svet je vseeno tako daleč, tam gori med najvišjimi, najbolj strmimi in najlepšimi vrhovi na tem svetu.
Fotografije: Anže Kacin
Jan
03
2014Objavljam posnetek zadnjega predavanja v letu 2013. Že naslednji teden gostimo prvega fotografa v tem letu, Toma Jeseničnika. To bo spet lep večer!
