Sv. Jakob

Navajeni na bolj samotne predele, nam je bil pogled na množico obiskovalcev poti od Katarine do Sv. Jakoba kar malce nenavaden. Še Gaja je tik pred zadnjim vzponom do cerkvice izustila, da jo ne mika tja gor, ker je toliko ljudi.

A takšne obljudene poti imajo tudi svoje zakonitosti, recimo, da gre za čredni nagon, saj ljudje brez razmišljanja hodijo kot v koloni po eni široki poti. Če se podaš le na nekaj metrov oddaljeno stransko pot, si ob vsej tej obleganosti, skoraj sam. Neverjetno.

Tisti, ki še niste bili v teh koncih, naredite sebi in svojim otrokom uslugo. To je verjetno eden najlepših, najlažjih, zelo razgleden in prijeten “na pol” planinski izlet za majhne otroke.