Izleti

Narodni park Monti Sibillini – 2.del

V Italiji je skupno 25 narodnih parkov, torej območij, ki so z vidika varovanja narave najbolj dragocena v sosednji državi. Vsega skupaj narodni parki pokrivajo več kot 5% ozemlja celotne Italije. V Sloveniji z enim parkom pokrijemo skoraj 4% ozemlja. Monti Sibillini leži skoraj na sredini škornja, nekoliko bližje Jadranski obali.

Narodni park Monti Sibillini je nastal leta 1993 in je po velikosti primerljiv s Triglavskim narodnim parkom, malenkost manjši je sicer. Je pa zato primeren za približno 10-dnevni obisk. V tem času se lahko spozna glavne značilnosti območja.

Podobno kot v TNP-ju so znotraj NP Monti Sibillini naselja z bogato kulturno dediščino, bogastvo parka pa tvori tudi kmetijstvo in z njim ustvarjena kulturna krajina, pašniki, polja, njive, …

Ime parka izhaja iz imena prerokinje Sibille oz. Sibyle. Živela je v jami na tem območju in je redko dajala modre nasvete. K njen so hodili vitezi in drugi veljaki iz vseh koncev, z upanjam, da bi dobili nasvete. Legenda spominja na bele žene iz območja Julijskih Alp.

Obisk parka je logistično enostavno, saj imajo sicer staro, a zelo uporabno spletno stran z vsemi potrebnimi informacijami: https://www.sibillini.net/

Najbolj se mi je dopadel način, kako označujejo in prikazujejo različne tipe poti, planinske poti so označene s črko E in zaporedno številko, potem pa imajo še naravoslovno učne poti z oznako N in razgledne ceste, priporočljive za potovanje z avtom: http://www.sibillini.net/en/chiedi_sibilla/cosaFare/sentieri/index.php

Vzpodbujajo tudi potovanje s kolesi: https://www.sibillinibikepacking.it/web/eng/index.htm

Najhitreje in najlažje se z lastnim prevozom po cca 7-8 urah vožnje v narodni park Monti Sibillini pripelješ mimo Ancone do Civitanova Marche in potem v notranjost do mesta Sarnano. Mesto je vredno postanka in ogleda. Priporočam kamp Sibilla v kraju Montefortino, od koder je super izhodišče za izlete. Mi smo obiskali sotesko reke Tenna – Gole del Infernaccio. No, mogoče še en prijazen nasvet. Da se malce razbije pot od SLO do Monti Sibilini predlagam kakšen postanek v katerem od obalnih mest južno od Benetk. Ne bo vam žal, saj so vsa mesta kakor male Benetke, le da je manj turistov, kulinarika pa odlična. Tule jih je nekaj za pokušino: Chioggia, Comacchio in Casenatio. Najtopleje priporočam Casenatio. Tam se lahko prespi v super kamper stopu, ki je urejen kot kamp: https://www.areacampercesenatico.com/

Ker nimam drona in ker vsega tistega, kar je posneto z njimi in objavljeno po spletu človek za vraga ne more doživeti tudi v živo, objavljam fotografijo fotografije mesta Montefortino, kjer smo prespali prvo noč. Lepo se vidi iz zraka! No, še ta informacija – tako, kot v TNP-ju je v NP Monti Sibillini prepovedana uporaba dronov, razen v posebnih območjih z vnaprej pridobljenim soglasjem.

Na sploh je mesto Montefortino zanimivo tudi iz fotografskega vidika. Po celem mestu so namreč postavljene table, na katerih so najbolj fotogenični motivi mesta. Te table stojijo ravno na teh fotogeničnih mestih. Brez truda do vrhunske fotke. Instagram is easy!

Soteska Gole dell’Interfenaccio je bila super izkušnja. Ozka, globoka soteska spominja na soteske iz Julijskih Alp. Urejenost poti pa je bistveno bolj divja. Varovalnih mrež in drugih posebnih ukrepov ne poznajo. Žal pa je človek podobno kot tudi v Julijskih Alpah, v preteklosti že posegal tudi v tako odročne soteske, z namenom pridobivanja energije in za potrebe pitne vode. Pred vsakim načrtovanjem pohodništva, obiskovanja in gorništva v parku priporočam, da obiščete uradno spletno stran in si pridobite podatke o stanju poti. Po potresu leta 2016 so namreč določene poti še vedno zaprte: http://www.sibillini.net/chiedi_sibilla/sentieri/escursionistici/E9/

Špilnik

Včasih se čisto zares vprašam, kako je mogoče, da obstajajo tako neverjetni kraji. Kjer vse dobi in ima smisel, kjer je vsak pogled v razgled bolj navdihujoč, kjer vse hribe, kraje in doline, ki jih poznaš, doživiš iz čisto novega zornega kota, kjer čutiš prisotnost divjine in hkrati delo človeka, kjer vidiš burjo, začutiš žled, gledaš Alpe in vohaš Jadran. In kjer Atlas Slovenije dobesedno zaživi.
.
Naj še dolgo ne podležejo eroziji Petričev hrib, Lipovec, Špilnik, pa tudi Grmada in Sv. Lovrenc.

Zimski Krk

Ob lepih, brezvetrnih, sončnih zimskih dnevih je čas tudi za pohodništvo na jadranskih otokih. Temperature so namreč ravno pravšnje, ambient pa navdušujoč. Ob koncu lanskega in začetku letošnjega leta smo se par dni mudili na Krku in skušali izpeljati kakšen lep pohod. Poti je dovolj za celo življenje, lahko se sprehajaš med vasmi, lahko med pašniki, v gozdovih, ob obali, na planinskih poteh do prav spodobnih vrhov, mimo zalivov, po kanjonih, …

Čudovito speljane poti med suhozidi

Hoja omogoča spoznavanje krajev, narave, ljudi, kulture. In sebe. Pomeni videti in vedeti. Razumeti in čutiti. Spoštovati.

Ob fotografiranju detajlov se ustavi čas in napolni duša

Najvišji vrh na otoku je Obzova, ki pa se bistveno ne razlikuje od sosednih vrhov, zato smo se odločili in prehodili vse naokrog. Bilo je toplo, razgledno, poučno in družabno.

Veli vrh, Brestovica, Obzova

Burja je lepo upognila brinje

Človek se mora vprašati, kdo je na roke postavljal na stotine kilometrov suhozidov? Neverjetno delo!

En dan je bil namenjen SZ delu Krka, kjer je kraj Glavotok. Sprehodili smo se ob slikoviti obali s krasnimi zalivi in odkrivali poti med nekdanjimi pašniki in gozdovi nad obalo, skrbno speljane med suhozidi.

Koristne informacije in celo aplikacijo s pohodniškimi potmi najdete na: https://experiencekrk.com/sl/pohodnistvo/