Pokljuška soteska

Pokljuška soteska leži na skrajnem severovzhodem robu planote Pokljuka, visoko nad dolino reke Radovne. Dostopna je prek široke sončne ledeniške terase iz vasi Krnica, ali pa s ceste pri kraju Zatrnik. Skoznjo teče reka Ribščica, ki jo na površini lahko opzujemo le v spodnjem delu soteske, preostali del poti pa teče pod površjem. Prav to dejstvo postavlja Pokljuško sotesko med eno najzanimivejših naravnih znamenitosti v Sloveniji, saj slovi kot največja fosilna soteska na našem ozemlju, ogledamo pa si jo lahko kar iz struge nekdanjega vodotoka. In medtem ko danes ob njenem obisku uživamo v tišini, je bilo ob njenem nastajanju precej bolj bučno in nemirno.
Naravni most

Soteska je nastala v času taljenja ledeniškega pokrova, ki je prekrival kraško planoto Pokljuka. Mogočni ledeniški vodni tok je na svoji poti naletel na trdno apnenčasto podlago, v katero je zaradi svoje velike erozijske moči vrezal korita in globoko sotesko. Vodni tok je v zgornjem delu soteske izoblikoval le nekaj metrov ozka in do 50 metrov globoka temačna korita, katera si je moč ogledati z vrtoglavih galerij. Nižje se poleg ozkih korit pojavljajo tudi večje razširitve in uravnave, ki jih imenujemo »vrtci«. Na teh mestih si lahko oddahnemo od temačnosti in si ogledamo še nekaj naravnih posebnosti. Pozorno oko bo v več kot 200 milijonov let starem plastovitem triasnem apnencu opazilo temnejše brazdaste okrogle in lisaste oblike mehansko in topno precej odpornejšega kremena, ki mu pravimo roženec. Ta kar »štrli« iz apnenca in ustvarja zanimive vzorce. Prej kot te vzorce bomo opazili veličasten naravni most, navpične vodne kanale, jamske rove in okna. Vse to dokazuje, da smo v kraškem svetu, kjer voda ni samo erodirala, temveč tudi topila apnenec. Kratek vzpon do Pokljuške luknje, ki predstavlja razširjen del jamskega rova je vreden zaradi občutka veličastnosti v manjši dvorani, ki jo osvetljujejo tri naravna okna oz. luknje. Svetloba, ki prodira skozi naravna okna ustvarja kontrastno igro barv neba, kamnine in rastlinja.

Suha soteska

Pokljuška soteska je znana še po eni posebnosti. Zaradi vlage, hladu in odmaknjenosti v njej uspevajo rastline, ki drugače uspevajo le visoko v gorah (avrikelj, lepi jeglič, Burserjev, klinolistni in okroglolistni kamnokreč). Obisk Pokljuške soteske je torej skok v burno geološko zgodovino, ki ga je najbolje opraviti v poletnih dneh, ko nas bo poleg hladu kamnite soteske hladil tudi čudovit gozd bukve, smreke, gabra in jesena.

Naravno okno