Dovška Baba

Končno prva letošnja turna smuka. Čeprav sem si po prvem obisku ‘najlepšega turnega smuka v Karavankah’ dejal, da sem gori pa nikoli več, so me novice o veliki količini novozapadlega snega v Zgornjesavski dolini premamili. V prekrasnem sončnem vremenu smo tik nad Dovjem uživali v pogledih na Julijske Alpe. Toda kmalu je vso severozahodno Slovenijo zajela oblačnost s sneženjem. Proti vrhu se je sneženju pridružil še močan veter in razmere so bile res neprijetne. Ker sva oba z Bojano doma pozabila smučarska očala je bila vidljivost pri spustu na vršnem pobočju nična. Sneg je bil zelo spremenljiv. Zaradi vetra se je na večih mestih že naredila skorja, ponekod se je še dal ujeti pršič. Po cesti je šlo presenetljivo dobro, le noge so pekle kot hudič. Nižje smo po senožetih uživali v krasnem pršiču, pa še vreme se je izboljšalo.

Pogled na Rjavino iz Dovjega

Stenar

Zgornjesavska dolina

Končno sneg in turna smuka

Položni travniki polni pršiča