Begunjščica kot turno smučarski cilj skoraj nikoli ne razočara. Že izhodišče za vzpon (Ljubelj) je postavljeno v osrčje gora. Včasih se je sicer malo neprijetno vzpenjati po robu smučišča Zelenica, vendar se vedno znova zamotiš s pogledovanjem na plazove oz. melišča severnega obraza Begunjščice in razmišljanjem, kje bom pa danes zagrizel na vrh in kje bom pustil sledi vijug pri spustu. Ker sem se počutil odlično, sem se odločil za vzpon in spust po osrednji grapi, ki se izteka na osrednji plaz nad Zelenico. Že pri vzponu sem bil prepričan, da so danes razmere idealne. Brez problemov sem se s smučmi dvignil čez polovico plazu, nato pa kot po stopnicah nadaljeval proti vrhu (cepin in dereze niso bile potrebne). Osrednja grapa je sicer zaradi malo snega ozka, vendar je sneg ravno prav trd. In čeprav se v strokovni literaturi osrednja grapa smatra za alpinistični spust, je v dobrih razmerah za vsakega solidnega smučarja to enkratno doživetje. Trenutno sedim malce utrujen za računalnikom in tapkam sila nepomembne stavke, ampak si pa vseeno mislim: ‘Matr je blo dobr!’