Moj stari oče je turno smučal že mnogo let pred mojim rojstvom. Pa nisem ravno rosno mlad. In ko sem zadnjič po naključju (hvala Jure) naletel na fotografski zapis turnega smučanja človeka svojih korenin izpred več kot 50-ih let, mi je postalo toplo pri srcu. Začutil sem ponos in spoštovanje do pokojnega starega očeta in bil obenem vesel, da lahko nadaljujem tisto, kar je on že toliko let nazaj počel z največjim navdušenjem. Pri prebiranju njegovih zapiskov hoje po slovenskih gorah spoznaš kako drugačni časi so to bili. Čeprav teh časov nisem doživel, sem začutil nostalgijo. Močno se je spremenila tudi oprema za turno smučanje, mogoče je dandanes v hribih manj snega, veliko več ljudi, več hrupa, toda nekaj ostaja isto – doživetje gibanja v naravi. To upam, da bo ostalo za ‘zmeri’!!