Dvojno jezero je ime za peto in šesto jezero v Dolini triglavskih jezer. Jezera si sledijo v loku, ki sovpada z lokom grebena Zelnaric in Tičaric, ki se prepadno dviguje nad vzhodnim robom doline. Greben je v bistvu zahodni rob velike narivne plošče, ki je bila ob času nastajanja Alp narinjena iz severa proti jugu. Mogočna narivna gmota triasnega apnenca je prekrila mlajše rdeče jurske apnence, ki jih v dolini lahko opazimo prav na planinski poti. Jurski apnenci so zaradi svoje sestave manj prepustni od triasnih. Prepustnost je seveda eden najpomembnejših faktorjev, ki omogoča nastanek jezer.

V zadnji ledeni dobi je ledenik v jurski apnenec izdolbel plitve kotanje, prepustne razpoke v apnencu je zapolnil ledeniški sediment (jezerska kreda), k zapolnitvi je prispeval tudi erozijski material (grušč) z melišč pod grebenom Zelnaric in Tičaric in izpolnjeni so bili vsi pogoji za nastanek jezer v dolini.

Dvojno jezero, v ozadju planinska koča

Značilnost jezer v Dolini triglavskih jezer je predvsem ta, da so majhna, da nimajo stalnih površinskih dotokov in odtokov in so zato zelo občutljiva na kakršnekoli spremembe v okolju. Tako je nespametna naselitev rib v Dvojno jezero porušila naravno ravnotežje. Ribe niso avtohton prebivalec visokogorskih jezer, nič krive so pojedle večino planktonskih rakcev, ki so se hranili z algami. Alge se danes zaradi odsotnosti planktonskih rakcev in drugih obrežnih živali nemoteno razvijajo, s tem povzročajo pomanjkanje svetlobe v spodnjih vodnih plasteh, z njihovim jesenskim odmiranjem in odlaganjem na dnu jezera pa tudi popolno odsotnost kisika ter posledično življenjem.
Napake človeka veliko stanejo druge prebivalce našega planeta (rastline, živali, neživa narava), zato bi se bilo smoterno v tako občutljivih okoljih vsem človeškim posegom odpovedati, tisti nujni pa bi morali biti še kako premišljeni.