Še eni Belarjevi naravoslovni dnevi so za nami, še enkrat se je Trenta izkazala s svojim neverjetnim naravnim in kulturnim ambientom, še novih 800 otrok je dobilo neprecenljivo bogato izkušnjo, še enkrat smo dokazali, da je najboljši, najbolj učinkovit in doživljajsko najbolj popoln pouk v naravi.

Na sprehodu ob Soški poti otroci na izobraževalnih točkah obiščejo svet žive narave, se seznanijo s Kugyjem, doživijo umetniško plat doživljanja narave, obujejo prave trentarske cokle, se poglobijo med izumrle živali nekdanjega oceana, izgubijo strah pred kačami in se jih hkrati naučijo spoštovati, spoznajo vso lepoto in trdoto nekdanjega fužinarskega življenja in na koncu občutijo vso barvitost ter dišave gorskega cvetja.

Brez pretiravanja lahko rečem, da bi bil celo vsak odrasel človek navdušen nad tako predstavitvijo naravnih in kulturnih značilnosti tako Trente kot širšega območja narodnega parka.

Delo z otroki je včasih zelo naporno, vendar moram reči, da so bili otroci na letošnjih dnevih neverjetno radovedni, zvedavi, pridni. Absolutno nobenega problema, nobenega dviganja glasu, kar še dodatno potrjuje odlično organizacijo dogodka.

Vsako skupino sem na svoji točki povprašal o utrujenosti in prav vsi otroci so mi na ves glas odvrnili: “Ne, nismo utrujeni!!”

Zadovoljstvo otrok ob koncu dneva je bilo zadoščenje za ves trud, ki je bil vložen v izvedbo letošnjih Belarjevih dni. In če bodo otroci odnesli le delček tistega, kar so izvedeli in shranili le kanček občutkov, ki so jih doživeli, potem je namen takih naravoslovnih dni dosežen.

Še nekaj utrinkov