Tam čez, na drugi strani Košute, leži idilična dolina z idilično vasico Sele, idiličnimi travniki in zaselki na travnatih pomolih. Kraji, kjer v 95% še vedno govorijo slovensko, kraji, za katere mi je skorajda žal, da sem jih šele včeraj spoznal.

Malce negotova vremenska napoved nas je torej pregnala na Avstrijsko Koroško in kakšna sreča, da je bilo tako. Brez posebnega cilja smo v Selah parkirali avto, videli od kod prihajajo redki planinci in se tako podali proti gori Setiče.

Na poti je bilo preveč zanimivih stvari, da bi mislili samo na vrh, raje smo uživali v lepem sončnem vremenu, zganjanju vragolij,

… sestavljanju kamnitih možicev in …

… uživanju v razgledih.

Imam občutek, da v tej dolini še nismo rekli zadnje besede. Na svidenje Slovenija, na severni strani Alp.