Za začetek pomladi je bila nujna celodnevna doza svežega bohinjskega zraka.

Z družbo seveda.

Z razgledi.

Z motivi.

S prvimi cvetovi.

Z igro vode.

S pridihom zime.

Vetrom.

Otroškim navdihom in igrivostjo.

Z mislimi na nove cilje, nove dogodivščine.

Z občutkom, da smo lepo preživeli sončen dan.

Nekoč mi je nekdo dejal, da nimaš v Bohinju izven kopalne sezone kaj početi. Kako naj to izjavo vzamem zares, če smo po šestih urah pohajanja ob jezeru našo malo, še ne dveletno zvedavko komajda, ampak res komajda prepričali, da je res čas za odhod domov?!? To, da lahko otrok na enem mestu doživi neposredni stik z vodo, gozdom, travniki, peskom, okoliškimi vrhovi, svežim zrakom, v družbi družine in prijateljev, ob toplem soncu, ne more nadomestiti nobena zabetonirana obala, 20 kafičev, 3 adrenalinski parki, 6 otroških igrišč itd., itd., itd.