Vedno očara, Bohinjsko jezero. Ker je tako drugačno, ker je še vedno jezero in ne neko po človeških standardih urejeno betonsko spakedralo, kot je to navada in pravilo marsikje v tujini, po kateri se radi zgledujemo in skušamo kopirati vse, tudi slabe stvari.

Se je potrebno pač malce bolj potruditi do plaže, ki pa je še vedno naravna, prodnata.

Ravno zaradi te “neurejenosti” je Bohinj tako prvinski, kot da bi veslal nekje v Kanadi (si domišljam, nisem pa še tega doživel).

Ker je mir in narava božanska, si lahko privoščiš tudi kitico ali odstavek najljubše knjige.

Bohinj je drugačen, v vseh pogledih in zato tudi tako privlačen.