Nadaljujem z rubriko “mali veliki ljudje”. Namen je predstaviti ljudi, s katerim si delim vsakdan in ki dokazujejo, da niso “veliki” (uspešni, pomembni, …) le medijsko izpostavljeni ljudje. To so ljudje, ki imajo službe, družine, probleme, napake na eni strani in zanimivo, pestro, športno, … življenje na drugi. Predvsem imajo neko karizmo, življenjsko energijo, svoj pogled na svet in stvari, ki jih počnejo. Mene njihovo videnje sveta zanima, zato jih bom na kratko povprašal o tem in vsebino objavil, brez olepševanja. Prvi je svoj pogled prispeval Edo Krnič, danes predstavljam Anžeta Berčiča.

Anže je bratranec Bojane, spoznal sem ga, ko je imel 11 let. Iz tiste suhe otroške grinte, ki je takrat trenirala gimnastiko, je do danes zrasla gora mišic, dvakratni zmagovalec svetovnega pokala v kanuju na divjih vodah, večkratni dobitnik medalj v mladinski konkurenci, evropski mladinski prvak, … Ko človek po televiziji spremlja različne športe in zmagovalce svetovnih pokalov si predstavlja, da so ti ljudje skorajda nezemljani. Ko enega od njih osebno dobro poznaš, vidiš, da gre za povsem preproste ljudi, a z jekleno voljo in mnogimi talenti. Anže nosi svojo karizmo v očeh. V njih vidiš mirnost, odločnost in voljo. Redko še srečaš mladega človeka, ki ima tako spoštljiv odnos do ljudi, do športa, ki ima tako jasen pogled na to, kaj zmore, hoče in ki realno oceni konkurenco. Ki ni nadut, ima pa svoj prav in svojo pot. Pri Anžetu lahko v živo opazujem, kako krut in neizprosen je vrhunski šport, kako težko je krmariti med vratci in brzicami šolskih obveznosti, mladostnih težav, ljubezni, starševskih želja na eni strani in treningov, priprav, odrekanj, potovanj, pritiskov, pričakovanj, uspehov in neuspehov na drugi strani. Vsi smo radi v koži vrhunskega športnika na cilju, ko osvoji medaljo, nihče pa ne bi bil rad v njegovi koži takrat ko ne gre, ko so pritiski preveliki, ko udari poškodba, ko …

Kdaj si začutil, da je kanu šport, v katerem bi lahko uspel?

Pravzaprav na kanu nisem nikoli gledal kot šport, v katerem bi iskal uspeh. V kanuju lahko delam tisto, kar si želim, kar me zanima in vse ostale stvari, tako kot tudi uspeh, pridejo same. Res je, da zadnje leto oz. dve dosegam lepe rezultate in si to štejem že kot zelo velik uspeh, ampak treba je trenirati naprej, se izpopolnjevati in predvsem uživati, saj to je cel smisel športa.

Ali si že od malega tekmovalen tip?

Mislim, da sem bil v otroštvu bolj tekmovalen tip, kot sem sedaj. Ostajajo samo ostanki tekmovalnosti, kar me žene, je predvsem strah pred neuspehom. Nočem biti slab oz. najslabši. Zato se tudi potrudim, kolikor se le morem v vsaki stvari, ki se je lotim. Verjetno mi prav to pomaga, da na tekmovanjih lažje kontroliram nervozo ali strah.

Kako bi opisal sebe, karakterno?

Težko sam sebe opišem, lahko bi rekel, da sem samokritičen in realen ter da tudi rad kaj preložim na jutri, kar bi drugače lahko naredil danes.

Imaš kakšno življenjsko filozofijo ali pač jemlješ življenje tako, kot je, iz dneva v dan?

Za življenje nimam neke filozofije, ki bi se je držal oziroma ji sledil. Glede na to, da živimo samo enkrat, pač o teh stvareh ne razmišljam.

Kaj te navdihuje v življenju?

V življenju me navdihujejo različne stvari, od dobre družbe do raznih trenutkov v življenju, ki mi bodo za vedno ostali v spominu. Vse lepe in neponovljive stvari, ki me pritegnejo: smeh, pogovor, izleti, …

Kakšni so tvoji dolgoročni cilji v kanuju?

Moji dolgoročni cilji v kanuju so povsem preprosti. Dokler bom še veslal iz užitka in sprostitve, bom treniral in tekmoval ter poskušal čim bolj dvigniti nivo veslanja. Zanima me, kako se da biti še hitrejši in v to smer sem si postavil tudi moje cilje oziroma želje. Upam, da bo to prineslo tudi rezultate iz najvišjih tekmovanj. Mogoče bom imel kdaj celo priložnost nastopati na olimpijskih igrah.

Katere so tvoje prednosti in katere slabosti, telesno in psihološko?

Mojo prednost vidim v tem, da se znam obvladati, kontrolirati glavo in ostati miren tudi v kočljivih situacijah. Slabosti: NIMAM!!(ha,ha) Menim, da sem ob določenih trenutkih občutljiv na kritiko. Telesno imajo prednost tisti, ki znajo svoje slabosti čim bolj izboljšati ter izpopolnjevati svoje dobre lastnosti.

Kaj je tisto, kar te najbolj žene (motivira), da premaguješ vse napore pri treningih in tekmah?

Treningi so naporni, vendar so postali del mojega vsakdana. Kljub temu, da je treningov ogromno pa v primeru počitka zelo hitro pogrešam čoln in komaj čakam da se vrnem nazaj na vodo.

Ali bi kdaj vse skupaj pustil in se posvetil čemu drugemu?

V najslabših dnevih pomislim tudi na kaj takega,vendar to hitro mine, saj se kmalu zavem, kaj mi pomeni veslanje in kako lep je ta šport.

Imaš kakšnega idola pri tvojem športu?

Pri mojem športu nimam nobenega idola, spoštujem pa vse športnike oz. druge ljudi, ki so v svoji dejavnosti naredili nekaj novega, nekaj posebnega. To so zame idoli.

Doping in kanu na divjih vodah, je ali ni?

Glede dopinga pri kanuju na divjih vodah sem lahko zelo kratek. Lahko da je, vendar mislim, da načeloma ni dopingiranja, kajti glede na samo naravo športa zelo težko rečemo, da bi imel doping sploh pozitivne posledice. Tudi finančni vložki niso tako veliki, kar vpliva na to, da je verjetnost za razvejan sistem dopinga v tem športu zelo majhna.

Ali podrobno analiziraš vsako tekmo, kaj si naredil dobro in kaj ne?

Po vsakem teku s trenerjem predebatirava vožnjo in s pomočjo videoanalize in primerjave prideva do določenih zaključkov. To so lahko napake, ki jih želim odpraviti v dolgoročnem smislu ali pa samo napačne odločitve, dotiki, premalo pozornosti, napačna linija, … Te spremembe si nato zapomnim in jih skušam popraviti na treningu ali na sami tekmi. Po koncu sezone pa si navadno vzamem čas in ponovno pregledam vse tekme, poiščem napake in sem nato na te stvari pozoren pri pripravi na novo sezono.

Kakšni so občutki po zmagah v svetovnem pokalu? Si sedaj bolj samozavesten?

Občutki so fenomenalni, ker si nisem predstavljal, da mi to lahko uspe že to sezono, tako da sem res zadovoljen. Verjetno sem pridobil nekaj na samozavesti, vendar se dobro zavedam, da je sposoben vsak, ki nastopa v finalu v svetovnem pokalu, pobrati medaljo ali celo zmagati. Kljub dobrim občutkom iz letošnjih tekem, pa je vsaka naslednja tekma nov začetek in vsi začnemo iz nule, tako da me čaka še naporno pripravljalno obdobje.

Imaš močno željo nastopiti na olimpijskih igrah?

Res me zanima, kako zgleda tako velik dogodek, kot so olimpijske igre. Ne znam si predstavljati pritiska in moči množice, ki to gleda in te spodbuja. Olimpijske igre so nekaj posebnega, saj se le redki v našem športu uvrstijo nanje. Želja je, da enkrat nastopim na tem spektaklu, v primeru, da tega ne doživim, pa tudi ne bo konec sveta.

Ali te mika vožnja s kanujem po divjih rekah v neokrnjeni naravi? Ali so tekmovalne proge primerljive z razmerami na divjih rekah?

Meni je največji izziv oziroma veselje veslati po naravni reki, saj je to popolnoma drugače kot umetna proga. Lani sem odšel od Bohinjskega jezera pa vse do KKK Tacna v enem dnevu in sem bil res vesel, saj sem veslal pravzaprav od samega začetka Save Bohinjke do sotočja in naprej, ko postane čedalje močnejši vodotok. Ob tem se spreminja cela pokrajina, ljudje, čistost reke, brzice itd. Tak način veslanja mi je zanimiv. Rad bi preveslal čim več rek ali odsekov rek, ki jih še nisem doživel. Tekmovalne proge niso primerljive z naravnimi, naravne reke so bolj nepredvidljive. Naravna reka je za užitek, umetna pa za tekmovanja in treninge.

Kaj bi rad počel pri 60-ih letih?

Upam, da preživim do takrat in da mi ne bo treba več v službo ter bom lahko užival v penziji! Prve besede, ki mi padejo na pamet so: vinska klet, odličen domač pršut, …