Rad bi delil že kakšno dobro leto star dogodek, ki ga nikoli prej nisem uspel spraviti med ljudi. Pa vseeno mislim, da ga je potrebno deliti. In ne za to, da bi komu solil pamet. Bil sem namreč priča dogodku, ki dokazuje, da je vožnja otroškega vozička z rolerji smrtno nevarna. Resno.

Je porivanje vozička staromodno opravilo?

Torej, tole je za vse tiste starše, ki z rolerji na nogah vozite naokrog prestolonaslednike. Največkrat vidim v taki preobleki mamice. In tako me je na ozkem pločniku ob glavni cesti pred časom prehitela roler-mamica z vozičkom. Čez kakšnih 10 metrov je na rahlem klancu zmanjkalo prostora za njo, mimoidočega in visoko živo mejo ob strani. Roler mamica je izgubila ravnotežje in čeprav se je na vse muke trudila zaustaviti, preprečiti neizogibno, je padla, spustila voziček, ki se je elegantno zapeljal čez rob pločnika proti sredini ceste, se prevrnil, otrok pa se je nič hudega sluteč iz košare (bil je še res majhen dojenček, nepripet, v košari) zvalil na tisto belo sredinsko črto glavne ceste. Roler mamica se lahko zahvali le nekomu tam zgoraj, da tisti trenutek ni bilo nobenega avtomobila. Pa še nekaj naslednjih trenutkov, saj je sledila prav absurdna situacija. Roler mamica je namreč hotela hitro pobrati otroka in ga umakniti iz nevarne situacije, a kaj, ko je imela na sebi rolerje. Že dolgo nisem videl tako nemočnega človeka, ki skuša pomagati. Enostavno je bilo nemogoče z rolerji na nogah na hitro pobrati voziček in otroka. Na srečo so bili mimoidoči prisebni in so hitro in učinkovito pomagali.

Sprehod z otroškim vozičkom je lahko še kaj več kot le rekreacijska dejavnost, lahko je npr. doživljanje narave okoli sebe

Izbira “lifestyla” je seveda osebna, a ne morem si pomagati, da vsakič ko vidim roler-mamico z vozičkom na pločniku, vidim tistega otroka, ki leži sredi ceste in čaka na srečo ali nesrečo.

Pa srečno, roler starši.