Pogosto ljudje mislijo, da je pokrajinska fotografija, še posebej gorniška, preprosta. Pač greš v hribe in malo pritiskaš. V hribih je tako ali tako lepo in so tudi fotografije lepe. Resnica je ravno obratna. Redko katera gorniška fotografija odstopa od povprečne dokumentarne fotografije dosežkov, ki jih gornik išče v hribih. Za dobro pokrajinsko fotografijo se mora pokriti kar precej dejavnikov. Potrebno je imeti srečo ali pa načrtovati pot ob dobri svetlobi. Tudi vremenske razmere niso zanemarljive, saj lahko prava “štimunga” (vzdušje) naredi dobro fotografijo (npr. meglice nad grebeni, oblaki, …). Sledi izbira pravega motiva, kar je včasih kar težko. Ko najdemo zanimiv motiv, pa je tega potrebno spraviti v kompozicijo, ki bo delovala na fotografiji. To preprosto pomeni, da je potrebno tisto kar vidimo, spraviti v okvir fotografije tako, da bo fotografija zanimiva za pogledat. Tu pa se začne zgodba o fotografskem znanju in poznavanju fotografske opreme. Fotografska oprema določa, koliko motiva bomo lahko ujeli na fotografijo (velikost senzorja + objektiv in njegova goriščna razdalja), kako ostra bo slika, koliko detajlov bo na njej, … Fotografsko znanje pa nam pomaga, da fotografsko opremo nastavimo tako, da bomo čim bolj izkoristili možnosti tehnike, ki nam je na voljo. Predvsem moramo že vnaprej predvideti, kako bo motiv, ki ga vidimo, izgledal na fotografiji – torej kaj hočemo imeti na fotografiji. Osnoven in zelo učinkovit nasvet pri pokrajinski fotografiji je ta, da mora imeti fotografija zanimivo ospredje, zanimiv osrednji motiv in zanimivo ozadje. Iz izkušenj vem, da brez zanimivega ospredja fotografija ne deluje in je dolgočasna, pusta. Včasih lahko nezanimivo ospredje uporabimo za prikaz globine na fotografiji in ga zameglimo. S tem ubijemo dve muhi na en mah. Podobno kot z ospredjem je tudi z ozadjem (v hribih je to praviloma nebo). Če je nebo brez oblačka, prazno, je nezanimivo, torej naj ga bo čim manj na fotografiji. To zlahka lahko uravnavamo s fotoaparatom, včasih tudi pri obdelavi fotografij. Kdaj pa kdaj se lahko odločimo tudi za uporabo črno bele fotografije, ki nekoliko poudari dramatičnost ali nam vzbudi nostalgijo. Sam se redko odločam za ČB fotografijo, predvsem takrat, ko imam opravka z veliko sivih tonov, ko so močni kontrasti ali pa je skoraj popolna odsotnost barv.

Spodaj je primer ČB gorniške fotografije, ki ima več ali manj vse zgoraj omenjene elemente. Tule pa še podatki: Canon EOS 5D mark II, Canon EF 17-40mm f4 L, 17mm, f8, ISO 100, 1/320