Čeprav se sliši skoraj ljubljansko, pa Šentviška planota nima nobene veze s prestopnico. Del Slovenije, ki sem si ga želel doživeti že dalj časa. Slutil sem namreč, da je omenjena planota resnično nekaj posebnega. Med reko Bačo in Idrijco je stisnjena 700-900m visoka planota, ki je začuda presneto živahna in z neverjetno natančnostjo obdelana. Ne spomnim se, da bi videl nepokošen travnik. Razgibana planota, kar pomeni gor-dol, ima vsakih nekaj kilometrov strnjena, prijetno majhna naselja, ki so polna življenja. Krasna planota za pohajanja, za kolesarjenje, za uživanje.

Zelo redko me navdušijo sakralni objekti, pa vendar je Plečnikova cerkev nad Ponikvami, katere notranjost nam je razkazala prijazna domačinka, izreden kulturni spomenik. Nenavadna arhitektura, ki diha s prostorom in krajem.

Večerni sprehod okrog Ponikev je bil navdušujoč, nekaj, kar bi lahko vsak dan počel.

Naslednje jutro smo se lotili še enega simpatičnega dela naše krasne deželice. Dolino Tolminke sicer že poznamo, skupaj pa si še nismo ogledali izvirov Tolminke. No, pa je bila sončna nedelja ravno pravšnja.

Pohod od Planine Polog do izvirov Tolminke je idealen izlet za družine. Na poti namreč doživimo življenje na planini, vzpenjamo pa se prek ledeniške morene, kjer je pravi eldorado balvanov, ki so ravno pravšnji za poplezavanje. Če je v vas še kaj raziskovalnega duha, potem ne boste zgrešili tudi kakšnega okamenelega polža.

Pot poteka tudi pod številnimi skalnimi podori, ob katerih otrokom zlahka razložiš, kako delujejo Zemljine sile. Prava učilnica v naravi. Izviri pa so sploh posebna zgodba. Izpod ledeniških balvanov voda curlja tu in tam ter ustvarja cel kup malih potočkov, ob katerih je otroška igra zagotovljena.

Prelep vikend, ki smo ga zaključili z vožnjo skozi nam zelo drago Trento in vrhunskim kulinaričnim večerom na gorenjski strani Vršiča. Slovenijo in njene ljudi imam rad. Brez debate!