Vikend smo preživeli v družbi prijateljev, kjer se vedno počutimo krasno. Izlete nam je narekoval veter, zato smo pristali v Goriških Brdih, kjer smo bili z družino prvič, pa tudi sicer je to del Slovenije, ki ga zelo slabo poznam. Zmota. Majhne vasice, stisnjene na flišne grebene med morjem trt, posejane ravno prav skupaj in ravno prav narazen.

Dolžino in težavnost naših pohodov režirajo otroška starost in volja, tokrat so bili otroci v večini, zato smo izbrali najkrajšo med pohodnimi potmi v okolici Dobrovega, Gradnikovo pot.

No, tod okoli je cel kup poti, ki so zgledno označene in prav posrečeno speljane, tako da lahko doživiš Goriška Brda v vsej svoji posebnosti in domačnosti.

Jesen v Brdih trto obarva v odtenke rumeno rdečih barv, zato je sprehod med vinogradi pravi balzam za dušo.

Tako kratko, pa tako lepo. Tako malo, pa tako veliko. Tako blizu, pa do sedaj tako daleč. Tale naša mala Slovenija vedno znova preseneti s tako majhnimi, posebnimi, navdihujočimi in prijaznimi prostorčki, da je škoda, če je ne bi spoznali v popolnosti. Dela bo za celo življenje dovolj. Gremo dalje!