Veliko ljudi nima možnosti potovati. To je v bistvu domena premožnejšega dela prebivalstva našega planeta. In tega se je dobro zavedati. Slovenci imamo tako lepo in raznoliko deželo, da nam sploh ne bi bilo treba potovati. To je le moje osebno mnenje. Ampak, če imaš v življenju možnost potovati, potem je to možnost dobro izkoristiti. Da lahko na lastne oči spoznaš, kako raznolik je naš planet in kako različno živimo ljudje na njem.

Za letošnjo prvomajsko potepanje smo izbrali obalni del ex Jugoslavije. Imeli smo le en teden časa, ki smo ga hoteli čim bolje izkoristiti, ob tem pa načrtovati potovanje tako, da bo dovolj časa za spoznavanje krajev, ki smo jih obiskali ter dovolj časa za prosto zabavo otrok ob morju ali drugje v naravi. Hvaležen sem dejstvu, da kot družina izredno dobro funkcioniramo in na potovanju nimamo nobenih težav z jamranjem, tečnarjenjem, hitenjem, priganjanjem, živčnostjo, … Z Bojano delujeva usklajeno in otroka to čutita, nudiva pa jima tudi obilo časa za igro, zato sta čudovita sopotnika.

Naša pot: Kranj – Plitvička jezera – Mostar – Dubrovnik – Boka Kotorska – Bar – Budva – Ada Bojana – Skadarsko jezero (Virpazar, Rijeka Crnojeviča) – Cetinje – Lovčen – Kotor – Trsteno – Omiš – Kranj

Spali smo po kampih oz. kjer smo se zvečer ustavili. Tokrat (kot že nič kolikokrat) se prav nič nismo vnaprej pripravili, kje bomo spali, a imeli smo srečo in smo prav povsod našli simpatične prostore za kampiranje. Večeri in jutra so bila čudovita, čeprav nas je tu pa tam opral tudi dež.