Danes sem v arhivu iskal neko fotografijo in potem naletel na tale kolaž. Nekaj časa sem ga gledal in se spraševal ali so to moje fotografije ali ne, zato ker se mi je kolaž zdel tako lep. Kar nekako nisem verjel. Potem pa sem se zavedel, da mi je fotografija postala tako nekaj samoumevnega, nekaj, kar opravim sproti na poteh, kjer sem službeno ali v prostem času, da celo pozabim, da sploh ne fotografiram slabo. Pa še to srečo imam, da je Slovenija tako lepa, tako raznolika, da karkoli škljocnem, je vse lepo.