30/05/2020

V knjižico “Čudovita Slovenija” sem nekoč zapisal nekaj besed o vodi, pa je mogoče prav, da dobijo mesto ob fotografijah reke Tolminke in Zadlaščice.

“Slovenija je čudežen košček našega planeta. V njenem skromnen, a toplem objemu, se sonči raznolika in pestra neživa in živa narava, da se oči ob pogledih nanjo iskrijo, duša prepeva.

Valovi gorskih grebenov se spuščajo v valovito gričevje, valovite trte raznovrstnega grozdja podajajo roko pisani Panonski nižini na eni in se zrcalijo na gladini Jadranskega morja na drugi strani.

Voda je umetnik, neutrudljivi zidar in kipar pestrega površja Slovenije. Plast za plastjo milijone let v morju nalaga apnenčev sediment in gradi več kot tisoč metrov visoke stene najvišjih gora. Hkrati prenaša, odnaša, ruši, erodira, raztaplja ter nanaša podlago, po kateri teče. Pride in gre, se skriva in se razkazuje v fantastičnih oblikah. Včasih jo je preveč, včasih premalo, vedno pa oblikuje in spreminja pokrajino.

V kraškem svetu Slovenije pogosto vode sploh ne vidimo. Njena pot je nevidna, a njeno delo v podzemlju izjemno. Ustvarila je najmogočnejše in nejlepše jamske sisteme daleč naokoli.

Potoki, reke, jezera in morje niso samo lepi deli narave. Voda je ključna sestavina biosfere, vsega živega. Brez vode ni fotosinteze, ni kisika in ni hrane. Voda je tudi dom, življenjski prostor za rastline in živali. Samo čista voda ter neokrnjeni vodni prostori omogočajo pestrost živega sveta, pestrost površja in nenazadnje našega duha.”