06
2025Pelješac
Večino življenja oddih skušam iskati tam, kjer razvoj sodobne civilizacije še ni pretirano uničil naravnega reliefa, biodiverzitete in umirjene vtkanosti ustvarjene krajine. Slovenci imamo zaradi svoje lege izjemno srečo, da lahko z relativno kratkimi premiki poleg svojih lepot doživimo raznolikost morske obale, Alp, Dinaridov, Apeninov, Panonske nižine in še kaj.
V vlogi turista se je dobro zavedati, da naš obisk ni samo pozitiven. Zato naše, družinske vplive skušamo zminimalizirati, osnovno vodilo pa je skromnost. Ob tem se zavedamo, da je za takšno svobodo v zameno potrebno prispevati delež za lokalno prebivalstvo. Kar je dandanes težko, ker niti ne veš, če gre ta prispevek v roke le teh. Zato so mi še bolj všeč kraji, kjer sadje in zelenjavo še vedno lahko kupiš direktno od domačina, pa ribe, kruh.
Kampiranje je zame prvenstveno pomembno zaradi dejstva, da lahko večino časa preživimo zunaj. Kar je kontrast od doma in bistvo dopusta. In ker imam rad občutek, da s kampiranjem ne povzročam bistvenih sprememb v prostoru. Najlepše se torej počutim v kampih, kjer ob mojem odhodu ostane le poležana trava, včasih tudi to ne. Ne potrebujem klimatiziranih prostorov, svojega stranišča, večkratno dnevno tuširanje, betonirano plažo, …
Kampi so se žal spremenili v skoraj apartmajska naselja in mi postajajo tuji. Ampak se borimo. Še vedno najdemo kakšnega z 20-timi parcelami, kjer novembra mimoidoči sploh ne ve, da je tam poleti kamp. Navdušujoče, navdihujoče, osvobajajoče.
Žal mi je, da nove generacije ne bodo mogle doživeti morja, kot bi si ga zaslužil vsak otrok. Pristnega, naravnega, divjega. Ustvarjamo svet, kjer se niti spotakniti ne moreš več, skoraj ne bo treba več dvigniti nog, prestopiti oviro, se vsaj malo potruditi. Zgnili bomo v lenobi na eni strani in se iztrošili v adrenalinskih podvigih na drugi. Vmes pa nas je nekaj takih, ki smo zaradi svoje normalnosti nekje pozabljeni, včasih odrinjeni, ali pa ožigosani kot hipiji (čeprav si tega ne želimo).
Tam, kjer človek stopi korak nazaj in ne pretirava, tam je še mogoče v Jadranu srečati želvo in plavati z njo. Za nas izjemno doživetje, za želvo pa ključni življenjski prostor, ki ga je treba ohraniti.
Lepo je, če je preprosto. Morsko, slano, neurbano, zbrano, dišeče, vetrovno, spokojno, raznoliko, gibalno in doživeto. Thx Pelješac.











