30
2014Vsake toliko se zgodi, da dan ali dva preživim sam z otroki. Sicer čutimo vsi trije, da nekaj manjka, a je to vseeno čas, ki je tu pa tam potreben. Lepo se imamo, izkoriščamo čudovito sončne dni in tudi mali Nejc se začuda te dni kar rad stisne k meni. Prav zanimivo je opazovati in skušati razumeti različne energije med družinskimi člani.
29
2014Vikend smo preživeli v družbi prijateljev, kjer se vedno počutimo krasno. Izlete nam je narekoval veter, zato smo pristali v Goriških Brdih, kjer smo bili z družino prvič, pa tudi sicer je to del Slovenije, ki ga zelo slabo poznam. Zmota. Majhne vasice, stisnjene na flišne grebene med morjem trt, posejane ravno prav skupaj in ravno prav narazen.
Dolžino in težavnost naših pohodov režirajo otroška starost in volja, tokrat so bili otroci v večini, zato smo izbrali najkrajšo med pohodnimi potmi v okolici Dobrovega, Gradnikovo pot.
No, tod okoli je cel kup poti, ki so zgledno označene in prav posrečeno speljane, tako da lahko doživiš Goriška Brda v vsej svoji posebnosti in domačnosti.
Jesen v Brdih trto obarva v odtenke rumeno rdečih barv, zato je sprehod med vinogradi pravi balzam za dušo.
Tako kratko, pa tako lepo. Tako malo, pa tako veliko. Tako blizu, pa do sedaj tako daleč. Tale naša mala Slovenija vedno znova preseneti s tako majhnimi, posebnimi, navdihujočimi in prijaznimi prostorčki, da je škoda, če je ne bi spoznali v popolnosti. Dela bo za celo življenje dovolj. Gremo dalje!


















