Ales Zdesar

Spoznavna hoja

09.03.2019

Če že imamo vsaj malo morske obale, je prav, da jo tudi spoznamo. Najbolje peš. Naredili smo krog z začetkom v Strunjanu (simpatične soline), nadaljevali mimo Fiese v Piran, se pridružili promenadi do Portoroža in se skozi železniški tunel Paranzane vrnili v Strunjan. Recimo, da je bilo to nekje 12km. V bistvu imamo prav lepo in raznoliko obalo. Tam, kjer je zaradi vse nepotrebne infrastrukture najgrša (Portorož), je bilo največ ljudi, tam, kjer pa je najbolj naravna in najlepša, pa najmanj (med Strunjanom in Piranom). Nekako se nismo zlili z našimi pohodnimi raznobarvnimi cunjami z obmorsko eleganco. Počutili smo se kot tujerodne vrste s palicami trsja. A imeli smo se neskončno lepo in se ob tem seveda zabavali.

Uglasitev telesa in duha

Velika izbira pohodniških palic

Razpad sistema je nujen za življenje

Po razgled

Obleka naredi človeka

Terasa v Piranu

Biologija in ekologija

Otroški Red bull

Primer dobre prakse

Vsi doma

Kontrast

Povezani

Planina Obranca

Enega letošnjih najlepših pomladanskih hribovskih izletov smo preživeli na vzhodnem robu planote Mežakla, na planini Obranca. Razgibana pot je ponudila toliko zanimivih naravnih posebnosti, da so se otroci zabavali prav vso pot navzgor in navzdol. Balvani za gib, um in pogum, kamniti stožci za razumevanje uporabe kamna v gradnji, strma pot za zanesljiv korak in ples v skalah, bukov gozd za dotik, planina za stik, jesensko listje pa za plavanje. Čudovito.

Klek

Otroci so čudovit sopotnik tudi v hribih. Ampak le takrat, ko naš ego potisnemo v stran in se prilagodimo njihovi hitrosti, fizični sposobnosti in seveda razmišljanju. Majhni otroci namreč gore ne dojemajo kot mi, kot cilj, športno turo, rekreacijsko dejavnost. Sprašujejo se, če se bodo lahko igrali, če bodo lahko kaj doživeli, če bodo kaj zanimivega videli, spoznali, prijeli, povohali, … Ko to enkrat dojamemo, je svet kar naenkrat lepši. Za vse.

Na Kleku smo bili družinsko prvič, pa je bilo prav prijetno in nič dolgočasno 🙂