Potovanja

Balkan 2019 – Meteora

Tritedenski poletni družinski roadtrip v fotografijah

Balkan 2019 – 1.del

Balkan 2019 – 2.del

Če se človek vsaj bežno ukvarja z geologijo, z vprašanji o tem, kako je tisto, kar danes vidimo na Zemljinem površju nastalo in zakaj, potem zagotovo kmalu spozna, da ga nič ne more presenetiti. Ampak, mene je Meteora povsem sezula, presenetila na polno. Najprej z geološkega vidika, potem pa še arhitekturnega, tudi duhovnega. Iz povsem vsakdanje okolice kot v pravljici namreč proti nebu kipijo nenavadni konglomeratni stolpi. V bistvu gre za zelo majhno območje (recimo 5x3km), ki pa je tako drugačno od okolice, da ga ni mogoče zgrešiti.

In čeprav zelo dobro vem, da je v osnovi vsak del narave enako vreden, pa je z vidika človekovega vrednotenja delov narave nemogoče izločiti kriterija lepote. Lahko se trudimo okrog objektivnosti kolikor hočemo, ampak, če je nekaj lepo, bo tudi v naših očeh več vredno. Tudi zato, ker je lepota povezana z izjemnostjo drugih kriterijev (velikost, oblika, …). Kaj vse se je moralo v preteklosti sestaviti ravno na pravo mesto, da je nastala Meteora, je pravzaprav pravljično. In česa vse danes sploh ne vidimo več, ker nam je narava s preperevanjem to skrila izpred oči.

Človeška radovednost, verjetno pa tudi zgodovinska potreba po preživetju, je tudi temu svetemu kraju vdahnila človeško dušo in enega od civilizacijskih presežkov. 6 trenutno še delujočih samostanov je arhitekturno čudo, ki ga je prepoznala tudi Unescova komisija. Koliko je bilo v resnici vseh samostanov, pravzaprav nihče ne ve. Tudi vsa zgodovina nastanka samostanov je zavita v tančico skrivnosti, medtem ko je jasno, da je bilo območje poseljeno že v prazgodovini.

Meteora je danes turistična destinacija. Ne glede na res veliko obiskanost, pa je z malo iznajdljivosti, časovnega načrtovanja in uporabe najpreprostejšega mobilnega sredstva (noge) doživeti tudi v poletni sezoni nekaj prav prijetnih dni v tej izvenserijski pokrajini.

Balkan 2019 – Biogorski samostan, Vevčani, Ohrid

Tritedenski poletni družinski roadtrip v fotografijah

Balkan 2019 – 1.del

Od Mavrova po dolini reke Radike proti Debarju in naprej do Ohrida. Biogorski samostan je zelo lep, Vevčani so mesto z zanimivo, samosvojo zgodovino, Ohrid pa je topel za kopanje. Hrana v Makedoniji okusna, cene zanemarljive. Prvič smo doživeli vlom v avto. Kakšen dan več smo zato preživeli ob jezeru, da smo zamenjali šipo in podrobno spoznali makedonski policijski sistem.

Ajne šone urlaub

22.06.2019

Včasih se zgodi, da napaka prinese tudi kaj dobrega. Bojana se je namreč pri iskanju informacij o načrtovanem dopustu v dolini Lesachtal zatipkala in je naredila plan za dolino Lechtal. Obe sta sicer v Avstriji, ampak dobrih 300km narazen. Ker imamo radi presenečenja, nismo oklevali in se odpravili na dolgo pot povsem na zahod Avstrije. Avtoceste smo spustili in že med vožnjo uživali v čudovitih razgledih na Alpe in njene mnogotere doline.

Plansee

Čeprav utrujeni od vožnje in brez prave volje, smo se vseeno odločili, da s kolesom malo raziščemo zanimivo jezero Plansee. Ker je bila pot lepa, nas je kar potegnilo in naredili smo cel krog okrog jezera, se skopali in navdušeni zakorakali v kar se je na koncu izkazalo enega najlepših dopustov “ever”.

Lechtal – vasica Vorderhornbach

Namestili smo se v majhnem kampu na robu vasice Vorderhornbach in potem cel teden kombija nisem premaknil. Kot gosti kampa smo dobili posebno kartico, s katero smo bili upravičeni do uporabe avtobusov, žičnic, bazenov po bližnjih vasicah, ogledov naravnih znamenitosti, … Kakšna zadevo je bilo potrebno malenkost doplačati, a ni omembe vredno.

Kamp premore tudi krasen majhen bazen, v katerem vode ne klorirajo, ampak je povsem brez dodatkov. Res simpatično urejen kamp.

Za največje veselje pa je poskrbel namakalni sistem na sosednjem nogometnem igrišču.

Kolesarjenje

Dolina Lech je razmeroma široka, dolga dobrih 50km, razlika v nadmorski višini med spodnjim in zgornjim koncem pa je le dobrih 200m, kar je idealno za družinsko kolesarjenje. In res smo skoraj vsak dan naredili kakšno kolesarsko turo po odlično urejenih kolesarskih stezah, ki so večinoma asfaltne poti, prav nič pa nikogar ne motijo tudi daljši makedamski odseki. Seveda obstajajo tudi MTB ture po stranskih dolinah, do planin, po gozdovih, … Bistvo je, da je vse zelo dobro urejeno in označeno.

Vsak si kolesarjenje lahko priredi po svojih zmožnostih, saj je vedno možno uporabiti avtobus, če zmanjka volje in kondicije. Ampak odsotnost kondicije in starostne omejitve v Avstriji premagujejo s tehnologijo. Vsaj 90% koles je namreč električnih.

Planine

Ker je dolina znana kot smučarska destinacija, je možno poleti uporabiti žičnice za sicer kar dolg dostop do planin. Razsežnosti so res neverjetne, zato je možno kljub temu, da je del gora nad dolino “onesnaženih” s smučišči in infrastrukturo, na vse strani opazovati nedotaknjeno gorsko naravo in kulturno krajino s planinami.

Obiskali smo še nekaj stranskih dolin s slapovi, velikimi visečimi brvmi čez soteske, pa seveda kakšen bazen v popoldanskem času.

Reka Lech in kmetijstvo

Glavno rdečo nit dolini dajeta neokrnjena reka Lech s povsem naravno strugo ter kmetijstvo. Kmetijstvo je glavna dejavnost, turizem pa prinaša dodano vrednost. Lepo je videti, da travnike ne gnojijo, sena pa ne zavijajo v plastične vreče. Zato so travniki raznovrstni cvetoči, naravnost čudoviti.

Pot nazaj

Če hočeš dopust psihološko malenkost podaljšati, potem je fajn pot nazaj razbiti na par dni. Ustavili smo se, spet nenačrtovano, nekako po ženskem instinktu, na čudovitem robu sicer umetnega jezera. Kat težko je bilo oditi.

Krimmlski slapovi

Čisto za konec pa še pod tuš. Pod mogočne Krimmlske slapove. Kljub precejšnjemu obisku to ni skalilo neprecenljive izkušnje mogočnosti narave. Boljšega zaključka si ne bi želel.