Fotografija

Potovanje 2014 – Toskana, 4. del

Arhitektura v mestih Toskane je čudovita. Povsod opečnati zidovi, velikokrat kar na kraju, kjer leži mesto, uporabljen gradbeni (vulkanski tuf) material, nikjer posebno velikih trgovskih centrov, nikjer mavrično obarvanih fasad, nikjer v nebo vpijajočih stavb, … Balzam za dušo. Obiskali smo Volterro, San Gimignano, Pienzo, obmorske vasice v Cinque Terre, Sorano, Pitigliano, Portoferraio, Marciana Marino, Marina di Campo, Porto Azzurro in Sieno.

IMG_4654

IMG_4669

IMG_4673

IMG_4690

IMG_4691

IMG_4707

IMG_4801

IMG_4816

IMG_4964

IMG_5301

IMG_5305

IMG_5309

IMG_5328

IMG_5342

IMG_5350

Pomisleki pod Storžičem

Prejšnji teden sem se v večernih urah odločil, da skočim na Veliko Poljano nad Povljami. Že ob vožnji na izhodišče nad vasjo Povlje sem bil prvič šokiran. Velika območja, kjer je gozd posekan v frato, so popolnoma spremenila izgled pokrajine, kamor redno zahajamo. Sprva mi ni bilo kaj veliko jasno. Ko sem se zapodil v breg, se je planinska pot izgubila po nekaj deset metrih. Vse naokrog je ležalo morje drevja, sprva smrek, kasneje bukve. Pomislil sem na lanskoletni vetrolom in na letošnji žledolom. Narava je neusmiljena. Ampak to je vse naravni krog, na pogled sicer grozljivo, a nič posebno nenavadno, če gledamo na daljši rok.

20140506-IMG_5397

20140506-IMG_5387

Potem pa so se mi v glavi začela vrteti vprašanja. V hrib sem se zagnal kot kak teliček, za hiter trening. Pa sem se ustavil in si dejal, da tega si pa ne bom vzel, doživljanja hribov. Če hitim in bezljam, nič ne doživljam. Ni mi treba tekmovati, ne s sabo, ne z drugimi. Važen je čas in kraj, in hribi so prelepi, da bi samo hitel.

20140506-IMG_5377

Kmalu se je planinska pot povsem izgubila, moral sem uporabiti na novo zgrajene vlake, ki so šle naravnost navzgor. Grdo. Potem sem zavil nazaj s poti v gozd in iskal prehode. Kar nekaj novih obvoznic in potk se je od predhodnikov že naredilo. Pa sem pomislil na vse planince, ki leta in leta, vztrajno nastopajo proti gorskim kolesarjem. Ti večinoma uporabljajo obstoječe poti, pa jih nenehno obtožujejo spodbujanja erozijskih procesov in motenja naravnega ravnovesja. In zakaj je potem planincem dovoljeno, da delajo/delamo nove poti, obvoznice, bližnjice, da se brezpotno potepamo? Tu ni naravovarstvenega problema, tu ni erozije? Kako zmotno!

20140506-IMG_5380

Ob razmišljanju in iskanju poti sem gladko zgrešil pravo smer in namesto na Veliko Poljano prišel na Planino Javornik. Nič zato, tu je tudi lepo.

20140506-IMG_5372

20140506-IMG_5375

Še preden sem prisopihal na planino, sem preplašil muflona. To vrsto živali smo ljudje označili za tujerodno vrsto. Kako grda oznaka za sicer lepo žival, ovco z velikim, zakrivljenim rogovjem. Saj ni sam kriv, da je tujerodna vrsta, ki se jo hočemo znebiti. Kdo pa ga je pripeljal sem? Domorodci? Najprej sem imel slabo vest, ker sem preplašil žival, ki ima tukaj dom, jaz pa se samo zabavam tod okoli. Potem pa sem pomislil, da je tujerodna vrsta, ki je ne maramo, pa mi je bilo lažje pri srcu. Kakšni bebci smo!

20140506-IMG_5383

Na poti v dolino sem si bolj podrobno ogledal kar zajetno število novih vlak na tem območju. Roki za odpravo posledic škode v gozdu je država postavila zelo na kratko, kar bo verjetno povzročilo več škode, kot koristi. Razumem lastnike in potrebo po ekonomski upravičenosti gospodarjenja z gozdom in potrebo po odpravi posledic naravnih ujm zaradi potencialne dodatne škode, ki grozi zaradi lubadarja in zaradi vsakodnevnega zmanjševanja vrednosti lesa, ki leži na tleh. A enostavno nikoli ne bo mogoče v isto enačbo stlačiti procese narave in ekonomijo. Na novo nastale vlake lepo kažejo na neprimerno hitrost, nepremišljene trase, neprimeren čas izvajanja del in podobne stvari. Presodite sami.

20140506-IMG_5389

20140506-IMG_5390

20140506-IMG_5393

20140506-IMG_5395

Oh ja, pa samo malo sem se hotel naužiti gorskega zraka.

Fotografska delavnica v Zgornjesavski dolini

_C000342

Za nami je druga fotodelavnica v okviru Triglavskega narodnega parka. Tokrat smo se sicer potikali po robu parka, z namenom, da ujamemo klasične fotografske motive ob večerni svetlobi. Zelenci, jezero Jasna in Srednji vrh so med bolj poznanimi kraji za lovljenje fotografskih motivov, niso pa nič manj naravovarstveno pomembni in zanimivi. Ob sicer razmeroma slabi luči oz. svetlobi smo vseeno imeli poučno, družabno in veselo popoldne/večer, ki ga je kar težko zaključiti. Se že veselim naslednjih srečanj.

_D8C6444

_D8C6516

_D8C6465

_D8C6520

Vse fotografije/All photos by Andy Aunghtwin