Fotografija

Očetovski dopust

V tej državi gre marsikaj narobe, včasih si ljudje kar želimo, da je kaj narobe, zato, da je kakšna čvek novica. A marsikaj je v tej državi tudi dobrega. Npr. sociala, na splošno, detajlev ne poznam. Že dejstvo, da je ženska ob rojstvu otroka eno leto doma je bolj kot ne redkost, a še kako dobrodošla, v primerjavi z marsikatero državo na tem majhnem planetu. Očetovski dopust pa je zato, ker sem pač oče, prava pogruntavščina in zadetek v polno. In kako sem hvaležen zanj, ker ga ravnokar uživam, bolje rečeno ga uživa celotna družina.

Vreme nam gre na roko in zato ga z Gajo žgeva naokoli, zadnje dni pa že pohajkujemo v štiri. Res neverjetna kombinacija septemberskega poletja in očetovskega dopusta.

Zdaj, v drugo, se mi zdi, da imava z Bojano navkljub dvema otrokoma več časa. V drugo je vse bolj jasno, navajen si že nekega ritma, vstajanja, previjanja, …

Vseeno večino časa preživim z Gajo nekje zunaj, v naravi. Ker nisem obremenjen s službo, pa tudi druge stvari me prav nič ne tarejo, se popolnoma posvetim mali zvedavki, tako da neizmerno uživam.

Ja, pozabil bi skoraj na bistvo objave. Hvala ti, draga država, za očetovski dopust in hvala materi Zemlji za krasen september. Danes je Gaja čofotala (beri plavala) na Šobcu, dragi moji, kopanje na Šobcu 17. septembra. Something to remember!

Fotografska delavnica

V petek sem doživel globoko izkušnjo, za kar sem izredno hvaležen. Imel sem namreč možnost vodenja fotografske delavnice za ljudi s posebnimi potrebami na Pokljuki, v okolici barja Goreljek. Poleg fotografske, so se varovanci varstveno delovnih centrov udeležili še slikarske in naravoslovne delavnice.

Nisem imel pojma kaj pričakovati, kako speljati delavnico, a skupaj z Jožetom sva zadevo speljala brez problemov, izključno zaradi udeležencev, ki so bili najbolj hvaležni učenci, kar jih svet premore.

Tako odprtih ljudi, brez predsodkov, brez predalčkanja drugih, z ogromno energije, vedeželja, še nisem uspel spoznati. V njihovi družbi sem se počutil odlično.

Čez celotno vodenje nisem niti enkrat slišal kakšnega jamranja, kakšnih zdolgočasenih vzdihov ali kaj podobnega.

Resnično lepo, čustveno popoldne, preživeto v naravi, s fotoaparatom v roki in prijetnimi ljudmi ob sebi.

Družina

Mnogo je lepih stvari v življenju, zaradi katerih je ta svet tako čudovit, a ko se rodi tvoj otrok, takrat … Takrat začutiš tla pod nogami, takrat veš kdo in zakaj si tukaj, takrat vse dobi smisel, takrat je skelnjen krog.

Od včeraj smo štirje, pridružil se nam je Nejc.