Fotografija

Jasna – kaj ti tukaj ni jasno?

Zadnjo soboto smo sončne žarke iskali v okolici Kranjske Gore. Prvotni načrt sprehajanja z vozom po kolesarski poti od Gozda Martuljka (pravilno se vasi reče Rute) do Kranjske gore je odnesla turistična politika ter ponudba kranjskogorcev, saj proga ni splužena oz. je splužena le na kratkem odseku, vendar povsem neustrezno in zato tudi nevarna (poledica). Vseeno si privoščimo nekaj sonca po poti, za Gajo je pa itak tako, da bolj trese, bolj spi. Po tresoči uri obrnemo in oddrajsamo proti jezeru Jasna.

Sicer umetno jezerce na desnem bregu Velike Pišnice ima izredno lego nad prodišči Male in Velike Pišnice na vstopni točki v osrčje Julijskih Alp ter ob edinem prevoznem visokogorskem prelazu v Julijcih (Vršič). Ker je jezero le dobre četrt ure odmaknjeno od središča Kranjske Gore je izjemen turistični potencial. Tu pa se zgodba začne zapletati. Malce podrobnejši pogled na okolico razkrije številne “cvetke”.

Prakririšče je popolnoma neustrezno umeščeno v prostor, tik ob jezeru in ob hudourniškem potoku Velike Pišnice. Brez lovilcev olj, odvodnjavanja, označb, … Res prava skrb za ‘neokrnjen’ vodni vir. Pogled na propadajoče gostišče ob jezeru je vsako leto bolj žalosten in kaže na prevlado zasebnega interesa nad javnim. To, kar se zadnje čase v naši državi vedno močneje izraža. Namesto, da bi gostišče delovalo za potrebe širše množice ljudi, turiste, sprehajalce, pa se tu razpletajo neke zasebne zgodbe o interesih.

Tik nad gostiščem, v sončnem bregu se razpletajo nove zgodbe o zasebnem interesu in kapitalu. Začuda v nasprotju z zgodbo o gostišču cveti počitniška dejavnost. Vikendi rastejo kot gobe po dežju, nastalo je pravo malo počitniško naselje, ki pa ga bodo uporabljali le zasebniki, ogradili si bodo svoje imetje in uživali v miru. Krasno! Temu se reče razvoj turizma v Kranjski Gori. Na pijačo in počitek greš pa lahko na bencisko črpalko na avtocesti. Meni res ni več nič jasno!

Predlog zakona o Triglavskem narodnem parku

Prejšnji teden so potekale prve štiri predstavitve predloga novega zakona o Triglavskem narodnem parku, in sicer v Tolminu, Kobaridu, Kranjski Gori in Bohinju. Verjetno širše javnosti predlog zakona niti ne zanima, sam pa menim, da bi ga še kako moral. Zakaj? Zakon se nanaša na 4% celotne površine Slovenije in je tako izjemno pomemben za vse državljane. Območje izjemnih naravnih vrednot, biotske pestrosti, kulturne krajine in območje neokrnjenih naravnih virov (gozdovi, podzemna voda!!) je tudi eden najmočnejših generatorjev turizma v Sloveniji. Pozabiti ne gre tudi njegove simbolne vrednosti, duhovne in rekreacijske. Seveda opažam, da se ljudje raje kot z zavarovanjem in upravljanjem enega najpomembnejših koščkov naše domovine raje ukvarjajo s precej bolj pomembnimi stvarmi, kot so politično predalčkanje, pasja pornografija, snežni meteži v Washingtonu in podobno. O.K., razumem, ampak težko.

Zavedanje o tem, da je Slovenija majhna, da ima omejen prostor, da nima prostranstev Sibirije, Skalnega gorovja, Himalaje, ipd., je žal še vedno preslabo. Pritiski na naravno ohranjena območja so vse večji in večji in nič ne kaže, da bi se trend obrnil.

Na predstavitvah smo predvsem slišali pripombe domačinov in lastnikov zemljišč v parku. Čutiti je bilo splošno gledanje na Zakon o Triglavskem narodnem parku kot na razvojni zakon, ki bi tem ljudem prinesel vsaj enakovreden, če že ne boljši razvoj kot primerljiva območja v državi. To je seveda ključni problem, kako uskladiti na eni strani razvoj in na drugi strani ustrezno zavarovanje narodnega parka, ki bo sledilo tudi mednarodnim pogojem. Sam menim, da se to samo in izključno z zakonom o Triglavskem narodnem parku ne da reševati, saj je to prvotno zakon, ki izhaja iz sektorskega zakona o ohranjanju narave. Razvoj naseljenih območij znotraj parka je mogoč le na podlagi ustrezne razvojne politike vseh sektorjev. Povezovanje, sodelovanje in skupno ustvarjanje pa je slovenska slabost in rak rana dosedanjega upravljanja narodnega parka.

Osebno me bolj kot zahteve, želje in pobude domačinov skrbijo drugi uporabniki narodnega parka. Domačini so skozi zgodovino znali skrbeti za svoj prostor, tudi vnaprej bo verjetno tako, čeprav se tradicionalno znanje skozi generacije hitro izgublja. Bolj me skrbijo novi lasntniki zemljišč v parku, ki prihajajo iz drugod in nimajo spoštovanja do te zemlje. Še posebej pa me skrbi naraščajoči obisk območja narodnega parka in dejavnosti povezane z obiskom, tudi v osrednjem območju. Obisk (turizem, rekreacija, šport, nabiralništvo, planinstvo, pohodništvo, padalstvo, kolesarjenje, …) prinaša mnogo negativnih posledic v prostoru – promet, nastanitve, poraba vode, potencialno onesnaženje vode, odpadki, odplake, hrup, … Te posledice so težko merljive, težko je opredeliti nosilno zmogljivost območja parka in vplive na naravo.

Nadaljevanje prihodnjič …

Triglavski narodni park, Triglav national park, fotogalerija, photo gallery

V zadnjih dneh sem zbral skupaj fotografije, ki sem jih naredil v Triglavskem narodnem parku in jih razvrstil po skupinah. Nekatere skupine bom v kratkem še dopolnil, vse skupaj pa skušal ažurirati ob kakšnih dobrih novih fotkah. Šele potem, ko takole zbereš skupaj fotografije vidiš, kakšen biser imamo pred vrati. Noro. Hkrati pa je tale objava napoved sklopa objav, ki se bodo dotikale našega edinega parka, tudi v smislu perečih problemov in ne samo lepih besed in fotografij.

Še link: Triglavski narodni park