04
201503
2015Potem, ko sem se analogne fotografije učil na Canonu, digitalne korake delal z Nikonom in potem malce resneje delal spet s Canonom, sem se pred kratkim odločil, da je čas za novo spremembo. Prodal sem opremo in si za začetek kupil Fujifilm X-T10 in Fujinon 18-135mm f3.5-5.6. Gre za brezzrcalni fotoaparat, ki ima APS-C (crop) senzor s cca. 16.3 milijoni pixlov.
Matr, ta Fuji te prevzame na prvo žogo. Takoj in pika. Izdelava je vrhunska, funkcije neverjetne, odzivnost krasna, fotografije pa … Presenečen sem nad kvaliteto fotografij. In to z objektivom, ki ima razpon 18-135 (27-200 v 35mm svetu). Ne znam si predstavljati, kaj bo potem, ko bom naročil kakšnega fiksnega. V bistvu komaj čakam. Vseeno kar težko verjamem, kako neverjetno dober je senzor v tem fotoaparatu. Fotografije so čiste, ostre, detajlov ne manjka, kontrasti in barve so na mestu. Resnično čudovito. Tudi šum je odlično kontroliran in pri visokih ISO so fotografije vsaj primerljive, upam pa si reči, da tudi boljše od Canon 5D mark II. Stabilizacija v objektivu je nekaj, kar nisem bil navajen pri Canonu. Odlična je. Da ne začnem razlagati o teži, o prijaznosti uporabe, o funkcijah, za katere sem mislil, da jih nikoli ne bom rabim, pa so več kot dobrodošle. Tu se bom ustavil, ker ne bi rad pisal preveč dobrih stvari, ker je to šele začetek uporabe in se lahko zgodi, da bom čez pol leta razočaran. Upam, da ne. Vem, da ne.
Če koga zanima kaj več, kar pišite na mail (ales.zdesar@gmail.com)
02
2015Danes sem se odločil in ugasnil Facebook račun. Kar tako, naenkrat, brez kakšnega hudega in dolgega premišljevanja. Začutil sem, da je tako prav. Pravzaprav sem začutil, da me je na nek način zasvojil in tega si ne želim. Saj mi je prinesel veliko lepega, številna prijateljstva, za katera nisem nikoli mislil, da se bodo zgodila. Prepoznavnost, priložnosti, tudi kakšen dinar. Po drugi strani pa sem pri sebi začutil, da sem vse bolj odtujen, predvsem doma in v ožjem okolju, ki sem ga prej obvladoval s telefonom, mailom, v živo. In tega nočem. Hočem živeti tu in zdaj in ne nekje v virtualnem svetu. Dokončno sta na mojo odločitev sicer nevede vplivala Gaja in Nejc. Vsak na svoj način in vsak posebej sta mi z enim stavkom odprla oči.
Prepričan sem, da je način uporabe Facebook-a in drugih družabnih omrežij ter njihov vpliv zelo povezan s karakterjem uporabnika. Ocenil sem, da name ne vpliva dobro.
To je to. Nobenega filozofiranja. Se beremo. Blog bo ponovno moje okno v svet.
Kakšno fotko bom objavil tudi na svojem Instagram računu
Konec novembra in v začetku decembra so dnevi katastrofalno kratki. A vsaj nekaj je pozitivnega. Ko grem v službo me pozdravi najčudovitnejvšečno nebo in popoldne, ko se vrnem domov, se znajdem pod najkrasotnejšim sončnim zahodom.







