19
2016Fotografska posvetovalnica 4
Resnično sem si želel, da bi bila ta teden fotografska delavnica na Voglu, saj so snežne razmere idealne za kakšno super zimsko fotografijo. Žal zaradi neugodnega vremena (dež in sneg, megla, difuzna svetloba) ni imelo smisla izpeljati delavnico. Bom pa tole objavo izkoristil za nekaj drobnih nasvetov, kako fotografirati v zasneženi pokrajini takrat, ko je vreme oblačno, megleno, svetloba difuzna, … Ti posnetki so nastali včeraj, 18.2.2016.
Kot prvo morate najprej svet okoli sebe začutiti. Zato je vedno dobro, da opravite najprej kakšen sprehod, greste na kakšen hrib, … Tako boste lažje začutili pokrajino in se prilagodili razmeram. Meni se ob meglenem, difuznem, oblačnem vremenu in snežni podlagi takoj porodi ideja, da bi namesto barvnih posnetkov, naredil črno bele. To pa zato, ker so kontrasti resnično močni in ker je ogromno beline, vse ostalo pa je v nerazločnih barvnih odtenkih.
Tako vreme je kot nalašč tudi za lovljenje detajlov, kjer pa je ključ do upeha dobro izbrana kompozicija. Predvsem je potrebno razmišljati v smeri, da ne fotografiramo tistega, kar vidimo, ampak tisto, kar bi želeli, da je na fotografiji. Razmišljati je potrebno tako, kot gleda na svet vaš fotoaparat. Stopite bližje motivu ali pa ga približajte z zoom-om, odstranite moteče elemente iz okvirja fotografije, postavite motiv v tretjine slik, …
Monotonost pokrajine presekajte s kakšno linijo.
Meglo in oblake uporabite za poudarjanje slojevitosti fotografije.
Poigrajte se z linijami in sencami
Če pa opazite kakšnega smučarja, ki ima oblačila z močnimi barvnimi odtenki, potem je čas tudi za kakšno barvno fotografijo.
Na smučišču, kot je Vogel, pa seveda zlahka uporabimo kot motiv na fotografiji tako infrastrukturo, kot človeka.
Bistvo pri fotografiranju zimske pokrajine pa je, da je potrebno nekaj več znanja pri nastavitvi fotoaparata, predvsem pri nastavitvah beline (WB – white balance) in pravilne ekspozicije. Ker je sneg bele barve, ima fotoaparat pogosto težave pravilno osvetliti in izbrati pravilno barvno temperaturo. Pogosto dobimo posnetke, ki so bodisi preveč plavih odtenkov ali pa je sneg siv. Pri tem igra ključno vlogo tudi kvaliteta fotoaparata. O vsem tem pa več na naslednji fotodelavnici v okviru Javnega zavoda Triglavski narodni park. Upam, da nam bo naslednji petek, 26.2.2016 vreme kaj bolj naklonjeno.
20
2016V drugi posvetovalnici sem razglabljal o tem, kako malo je v fotografiji pomembno tehnično znanje in kako pomembno je resnično znanje fotografije, kar zavzema predvsem poznavanje svetlobe, motivov, kadriranja, lovljenja pravih emocij, trenutkov, globine, vzdušja.
Zgoraj navedeno se najbolj opazi takrat, ko svojim tečajnikom naročim, da prinesejo s seboj 5 do 10 po njihovem mnenju dobrih fotografij, ki jih potem pokomentiram pred celim razredom. Takrat je na dlani, da ljudje skušajo v začetni fazi svojega razvoja fotografije spraviti na fotografije vse tisto, kar jim je všeč in vse kar vidijo, pogosto pa so na fotografije čustveno navezani. Vse našteto je potrebno za dobro fotografijo, problem pa je v tem, da začetniki še ne znajo razmišljati kot fotografi. Fotograf namreč gleda na svet okoli sebe skozi fotoaparat, kar je nekaj popolnoma drugega, kot tisto, kar vidimo s prostim očesom.
Fotografija je izsek, v točno določen okvir ujet trenutek realnega sveta. In v ta okvir je potrebno zajeti realen svet tako, da bo všečno deloval, da bo prikazoval zgodbo, da bo nagovoril ljudi, njihova čustva, odnos. Fotografija mora biti torej uravnotežena. Lahko to dosežemo z enostavnimi pravili, ki ne delujejo le pri fotografiji, ampak tudi v slikarstvu, pa tudi drugje v kulturi in nenazadnje povsod v navidez kaotični naravi. Pravilo tretjin, globinska ostrina, zapolnitev okvirja, … Seveda odlično delujejo tudi fotografije, ki v ničemer ne upoštevajo ustaljenih pravil. A vseeno delujejo, ker imajo vsaj eno stvar, ki je pomembna za fotografijo (odlična svetloba, izraznost, vzdušje, emocijo, …).
Če se za konec za hip vrnem nazaj k tečajnikom in njihovim fotografijam. Največkrat so njihove fotografije takšne, da je bodisi vsega preveč na fotografiji (npr. portret ljubljene osebe, za njim pa kanta za smeti, iz glave pa v ozadju raste drog za javno razsvetljavo) ali pa je veliko nezanimivega prostora v okviru fotografije (npr. polovica fotografije je modro nebo brez oblačka). Najbolj pogosti motivi pa so sončni zahodi. Predvsem zato, ker ljudi sončni zahod spominja na lep čas preživet na morju. Ampak to ne naredi dobro fotografijo. Dobra fotografija sončnega zahoda je tista, kjer sončni zahod ni glavni motiv, ampak je le kulisa nekega portreta, hribov, dogodka, arhitekture, življenja, …
19
2016V prvi posvetovalnici sem težil z opremo. Tako pri sebi, predvsem pa pri skoraj vseh tečajnikih sem opazil, da veliko preveč časa in energije ljudje usmerjamo v opremo in v tehnično znanje. Veliko premalo pa v bistvo fotografije.
Je bistvo fotografije njena tehnična perfekcija? Kje pa! Bistvo fotografije je, da ljudem skozi fotografijo poveš zanimivo, osupljivo, pomembno zgodbo. Da jim preneseš občutke, ki si jih sam imel ob fotografiranju ali pa s fotografijo skušaš določene občutke zanetiti pri ljudeh.
Na vsakem tečaju torej ljudem svetujem, naj se ne obremenjujejo z opremo, ampak naj čim več fotografirajo in iščejo inspiracijo, iščejo svetlobo in uživajo. Naj fotografirajo tisto, kar jim je v življenju blizu, kar jih privlači, zanima.
Bistvo pa je, da ne fotografiraš tistega, kar vidiš, ampak tisto, kar čutiš. Ko boš znal spraviti svoje čustva na fotografijo, bodo nastale krasne fotke, obljubim. Je pa težko, priznam.
Marsikdo bo dejal, da veljajo za pokrajinsko fotografijo drugačne zakonitosti. Da morajo biti fotke ostre od roba do roba, da je možno narediti dober posnetek le ob najboljši svetlobi, z najboljšo opremo, … No ja. Za razglednice mogoče res, za vse ostalo pa niti slučajno.
Jaz čutim in vidim vodo tudi takole. Kako pa vi?

















