06
2010Po nekajdnevnem mrku bloga zaradi okvare na strežniku, je tukaj že jesen. In ko se po dolinah začne pasti nadležna megla, kot npr. v soboto, pogledaš na spletne kamere in skušaš najti kakšen kraj naše širne Slovenije, kjer se sramežljivo kaže sonce (ponavadi v hribih). Načrtovan kratek izlet v Krnico se je sprevrgel v celodnevno pohajkovanje. Mmmmmm, kako je jesen lepa, barvita, diši po gobah, pečenem kostanju, grozdju in moštu.
Zadnje tedne imam spet pogovore s samim s seboj o smislih. Odkar sem padel z dopusta v razburkano morje aktivnosti, se kar ne morem in ne morem sestaviti; v službi vedno nove in nove zahteve, pripravljam in izvajam strokovna predavanja, fotografska predavanja, vodim strokovne ekskurzije, skačem na delavnice, teren, organiziram družabne dogodke, se skušam posvetiti družini, prijateljem, pa malo tudi sebi. Kako za vraga spraviti vse skupaj v en red, smisel, zadovljiti sebe, družino, prijatelje, znance, sodelovce, investitorje? Najhuje je takrat, ko vložiš ogromno truda in energije za nekaj, kar tebi ogromno pomeni, deliš pa to tudi z drugimi in pričakuješ, da bodo tvoje delo cenili, pa se zgodi, da skoraj nobenega to ne zanima, kaj šele da bi to cenil, spoštoval.
Včasih ima človeka, da bi čisto izpregel, da bi se posvetil samo sebi in naj-naj bližnjim. Da bi fural čisto svoj način življenja. Ampak že zdaj vem, da to dolgoročno ni rešitev, verjetno bi bila to večna borba s seboj.
Pred kratkim sem se udeležil res enkratne več-dnevne delavnice o načinih moderiranja delavnic z velikim številom deležnikov. Delavnica mi je dala precej odgovorov. Predvsem tega, da je življenje eno samo sprejemanje kompromisov, da je nujno treba znati poslušati in biti poslušan. Da tisto, kar ti sveto verjameš, da je prav in edino prav, to v resnici ni, potem ko poslušaš nekoga, ki gleda čisto iz drugega zornega kota. In da imajo lahko na prvi pogled najbolj nasprotujoči strani skorajda enake skupne cilje ali želje, če jih seveda znaš iz njih izvleči. Neverjetno.
In kje se moja glava spočije od vseh turbulenc v glavi in odnosih. Z družino ali prijatelji v naravi, v gorah, plezalnem vrtcu, strmi sneženi grapi, cvetočem travniku, tam kjer čutim tla pod nogami, tam, kjer smo v resnici doma. Back to the nature, back to the human nature!
30
2010Vlada, vlada smela,
vrh gore sedela,
pa tako je pela,
da bo plače vzela,
ker javni sektor nič ne dela,
javni sektor nič se ne uči,
čakaj, čakaj javni sektor ti!!
Podpiram stavko, stavkam pa ne. Včeraj masaker v dolini Vrata, danes uničujejo naravo v Ukancu. Kdo bo ukrepal, Pahor ali Krebsova? Boli njih za naravo, raje podpirata menedžerje in radodajne banke.
Marsikaj toleriram, najprej počistim pri sebi, ampak takšnih manipulacij, sprenevedanj in laži vlade glede “povišanja” plač javnih uslužbencev pa presegajo vse meje zdravega okusa in razuma. Sram me je, da živim v takšni državi.
23
2010V ponedeljek, 27.9.2010, bom v okviru 4. festivala v lokalu Downtown skozi fotografijo skušal predstaviti edini slovenski narodni park, njegove značilnosti, privlačnosti, prednosti in slabosti. Kogar zanima fotografija, narava, kultura, vabljeni na prijeten večer v atrij pred lokal Downtown v Kranju (ob 20.00).








