Mnenja

Nikon D300s in planina Ogrinc

Dva meseca imam nov fotoaparat Nikon D300s in prvi vtisi so res pozitivni. Pred dnevi sem prvič odkar imam nov aparat, prijel v roke starega, Nikona D50 in šele takrat sem v bistvu dojel pravo razliko. Predvsem v rokovanju, materialih in hitrosti delovanja. Ja, pa tudi ekran na hrbtni strani je neprimerno večji in bolj pregleden. Na tem mestu ne bom govoril o lastnostih D300s, ker je tega na spletu ogromno. Raje bom na kratko opisal izkušnjo z nakupom.

Odkar sva z Bojano pred dobrim letom in pol prvič opravila nakup prek spleta (otroški voziček), se spletnih nakupov večkrat poslužujem. Nikoli nisem imel nobenih problemov, a s tem ne nagovarjam ostalih, da to počnejo. Ko sem se odločal za nakup novega fotoaparata, sem se seveda najprej odločil za model, potem pa sem šel v lov za ugodno ceno. Našel sem spletno stran GEIZHALS, ki je nekakšna baza trgovin z najugodnejšo ponudbo določenega artikla. Potem, ko sem za aparat dobil seznam najugodnejših spletnih trgovin, sem preveril njihovo zanesljivost (uporabi google in ne verjemi vsemu, kar ljudje pišejo). Odločil sem se za nakup prek nizozemske spletne trgovine FOKA. Sicer je stran v celoti v nizozemskem jeziku, vendar google prevajalnik je res fajn zadeva.

Cenovno je bila FOKA skupaj s poštnino za 200€ cenejša od najcenejšega slovenskega ponudnika (z malo poznanstev in vez), od ostalih pa vsaj za 300€. Pa še en zanimiv podatek. V sredo je bilo nakazano bančno nakazilo, v petek zjutraj je bil paket pred vrati, lično in kar je bolj pomembno, ustrezno zaščitno zapakiran. Temu se reče poslovanje!

Ker je tale blog namenjen fotografiji, prilagam še nekaj fotk zanimive planine Ogrinc na Pokljuki in nenavadno položene trave. Verjetno posledica deževja oz. kratkotrajnega jezera.

Gozdni utrinek

Povej mi kaj delaš, pa ti povem kdo si.

Kofce

Danes upam, da mi bo uspelo v parih stavkih povedat tisto, kar se mi zdi potrebno.

In danes sem nalašč prilepil fotko, ki nima neposredne povezave z naslovom in vsebino objave. Ima pa zgovorno prispodobo. Sivka namreč ne raste na Kofcah, planini pod grebenom Košute, ker za njeno rast tam ni pogojev. In tako kot sivka na planšarsko planino ne sodijo motoristi s harley-i, otroški trampolini, plastični topogani, sponzorski senčniki in utrjena makedamska cesta. Pa vendar se vse našteto na planini pojavlja v zadnjem času.

Planina Kofce je nastala zaradi potreb po paši živine čez poletno sezono. Prav v ta namen so izkrčili gozdove in ustvarili pašnike. Verjemite mi, da za potrebe gostinstva tega ne bi naredili. Danes pa se pod pretvezo planšarije in kmetijske dejavnosti na planini Kofce odvija brezokusna gostinska dejavnost. Potreba po zaslušku je verjetno res velika, da so ljudje, ki upravljajo s planino pripravljeni planino degradirati in jo preoblikovati v nek urbani planšarizem. Vse tisto, kar danes človek doživi na Kofcah, lahko doživiš tudi v ljubljanskem BTC-ju ali pa v neki mestni gostilni, razlika je le v ambientu. Pripelješ se 100m od planšarije, poješ odlično kosilo, sladico, spiješ tri pire, mulce naženeš na trampolin in topogan ter uživaš v razgledih na gorske vršace na eni strani in spedenane harley-e na drugi. 100m nad planšarijo v popoldanski vročini počivajo krave in konji, v bližini pa nobenega starša, ki bi svojim otrokom pokazal te plemenite živali, ki dajejo vso tisto hrano, ki jo zgarani planinci lahko dobijo na planšariji 🙂

Madona, ko tole pišem res več ne vem, ali sem sam tolko čuden in nazadnjaški, da mi gre tako novodobno planšarstvo na kozlanje, ali pa je svet res totalno podlegel kapitalu in zaplankanosti???