01
2020Prvi dan novega leta smo preživeli na safariju otočja Brioni. Če se ne motim, sem bil sploh prvič na Brionih. Brijoni so eden izmed osmih narodnih parkov na Hrvaškem. 13 otočkov je bilo od nekdaj privlačno za eminentne goste in je več kot 100 let že namenjeno za turizem. Zato ne preseneča, da je prvotna narava večinoma preoblikovana. Namesto avtohtonih živali se tod pasejo zebre, sloni, jeleni lopatarji. Ampak bil je pa prelep dan.
31
201510
2015Navajeni na bolj samotne predele, nam je bil pogled na množico obiskovalcev poti od Katarine do Sv. Jakoba kar malce nenavaden. Še Gaja je tik pred zadnjim vzponom do cerkvice izustila, da jo ne mika tja gor, ker je toliko ljudi.
A takšne obljudene poti imajo tudi svoje zakonitosti, recimo, da gre za čredni nagon, saj ljudje brez razmišljanja hodijo kot v koloni po eni široki poti. Če se podaš le na nekaj metrov oddaljeno stransko pot, si ob vsej tej obleganosti, skoraj sam. Neverjetno.
Tisti, ki še niste bili v teh koncih, naredite sebi in svojim otrokom uslugo. To je verjetno eden najlepših, najlažjih, zelo razgleden in prijeten “na pol” planinski izlet za majhne otroke.
18
201507
2013Tale izlet se je zgodil v sredini julija, ampak takrat ni bilo pravega časa za objavo. Že večkrat sem pisal o Planini Pungrat pod Košuto, torej tukaj in tule (klik na modre besede vas odpelje na objave).
Po mojem mnenju je to planina, ki je idealna za družinski izlet, še posebej za majhne otroke. Planina je prostrana, odprta, polna krav, polna rož, grbinastih travnikov, po katerih se otroci tako z veseljem podijo, polna majhnih kamnov in skal, kjer se skrivajo presenečenja, ki jih nastavijo dobre vile, polna mehkih trav, kjer lahko piknikiramo. Sprehodi do planin levo in desno od Pungrata so kratki, a sladki, od 30 minut do ene ure (Tegoška planina in Planina Šija).
Planino obiščemo vsaj enkrat letno, včasih večkrat. Trenutno smo “na komot” in se do planine pripeljemo, vendar je pač to po sili razmer, saj otroka ne moreta še hoditi iz doline. Vam pa zagotavljam, da jo je najlepše obiskati kar z gorskim kolesom, kar sem večkrat tudi storil.
Kako resnično preprosti in lepi so lahko izleti z otroki! Ob odkrivanju narave, gibanju, igrah, zgodbicah, pravljicah na svežem zraku je tako prijetno, da poje srce in duša. Obenem vedno naberemo še nekaj rož za planinski čaj. Neprecenljivo.
Juhuuuuuu, pridemo spet!
25
2011Letos smo jo po sili razmer namesto jeseni obiskali poleti, pa je kar jesen prišla k nam. Vseeno je bilo lepo kot vsako leto.
Logarska dolina
Od Ojstrice, prek Planjave, Kamniškega sedla do Brane
Izjemen ambient in kulturna krajina pod Olševo
Bukovnik, najvišja kmetija v Sloveniji
Netipično hladno in deževno julijsko vreme
Slikoviti prizori
In svet, ki ga ponavadi ne opazimo, pa je vseeno tako izjemen
07
201111
2010Prejšnji teden je bil res pravi balzam za premrzle ude. Greli smo jih na popoldanskem soncu. Tokrat smo obiskali Možjanco v bližini Preddvora.
Potem, ko sem kot otrok na Možjanci poznal skoraj vsak kostanj, se dobrih dvajset let nisem peš odpravil na to razgledno vzpetino. Ponovno srečanje je bilo prijetno.
Nasploh ugotavljam, da so kraji pod vrhovi Kriške gore, Storžiča, Zaplate in Javorjevega vrha prave oaze miru, razgledov in še ohranjenega spleta kulturne in naravne krajine.
Če kdo zrihta eno prijetno hišico, bi se takoj preselili tja. Za zdaj pa samo vzdihujemo in sanjamo, kako lepo bi bilo, če bi bilo možno.
Za konec pa še dve fotografiji za bratranca Edija, ki kar ne more dojeti, kaj za vraga vidimo na teh kolovozih.
Vidimo lepo pokrajino, in kolovoz velikokrat pripelje do kakšne lepe jase, lepega razgleda, vetrovnega vrha. To je to, nobene filozofije.