Tako, pa smo opravili s poletjem, čeprav indijansko še traja. Zame je to poseben dan, saj se začenja po meni najlepše obdobje leta. Če bi vsaj dnevi trajali tako dolgo kot junija. Dnevi so sprani in mirni kot jutranje ali večerno morje, sonce je nizko in sence vse daljše, paleta barv pa tako široka kot na koralnem grebenu.

In še nekaj se zgodi z odhodom poletja. Umakne se za fotografske navdušence najbolj neprijazen letni čas, saj je sonce tako visoko in tako močno, da je na fotografijah vse prežgano, za jutranje posnetke pa je potrebno vstati ob nenormalno zgodnjih urah. Jeseni pa v vsakem delu dneva lahko nastanejo čudoviti posnetki.

Tokrat sem si vzel natanko 5 minut časa, da sem posnel tole igro svetlobe in senc v borovem gaju ob Savi. Zadnje mesece sem le poredko vzel s seboj širokokotni objektiv, danes pa je spet zapel in moram priznati, da sem ga pogrešal oz., da sem pogrešal občutke ob fotografiranju. Nič, res me najbolj privlači široki kot, tu sem kuhan in pečen.
