Storžič skozi Žrelo

Hvaležen sem možnosti, da lahko svet okoli sebe čutim na pristen, otroški način. Še vedno me vse zanima, preseneča, navdihuje. Še prav posebej pa gorski svet. Navdušen sem, na kakšen način in s kakšno hitrostjo se meglice preganjajo čez robove gora, občudujem mogočnost spreminjanja neživega sveta, divjino kamnitih grap, naostrenih in razdrapanih apnenčevih stebrov, ki se zrcalijo v razbitih kosih melišč, intenzivnost in živahnost barv gorskega cvetja, marsikje na nerazložljiv način poganjajočega iz žive skale, trpežnost in hkrati nežnost macesnovih iglic in njegovih pogosto ukrivljenih vej, dišečnost neskončnih preprog neuničljivega ruševja, ostrino vetra, svežino redkega zraka in neobremenjene razglede na dolinski svet, v tistem trenutku na tujino, nerazumljiv vsakdan.

V gore skušamo redno zahajati. Ker pa kot družina delujemo tako, da povsod hodimo vsi skupaj, redko zaidemo v visoke gore. Ker se pač prilagajmo najmlajšemu. A ta vikend se je po spletu okoliščin pokazala priložnost, da z Nejcem okusiva našo hišno goro, ki jo vsak dan gledamo iz kuhinje, kopalnice in spalnice.

Izbrala sva si pot skozi Žrelo, ki jo sam odlično poznam in sem tako lahko ocenil, da nama ne bo povzročala kakšnih težav. In res, uživala sva od prve do zadnje minute, pa čeprav nama vreme ni prizaneslo. Ampak, če si pripravljen tudi na to, potem je slabo vreme lahko tudi pozitivna izkušnja.

Že tako intenzivno doživetje gorske narave je bilo tokrat prežeto še z občutki, ki so bili tudi zame nekaj posebnega. Ponosno hvaležen in hkrati sproščeno pozoren sem ta dan dojemal kot delček in nadgradnja vsega, kar se je v mojem življenju že zgodilo.

Cel kup nepozabnih trenutkov je bilo, izstopa pa Nejčeva želja, da bi videl planiko. Želja je dozorela po tem, ko sva po poti občudovala celo vrsto zvončic, kamnokrečev, … Ali bova danes videla planiko? Če bodo višje gorski travniki, potem sigurno, sem mu dejal. In potem na ozkem robu, tam, kjer sva skoraj rezala meglo in kjer naju je veter utišal, sledi vprašanje: Ati, kaj je to, ali ni mogoče planika? Pogledam in res je bila. Neverjetno, kako iskreno vesel je bil. Planike sva nato občudovala vse do vrha.

Še nekaj utrinkov:

Mostnica

5/04/2021

Mostnica je reka številnih kamnitih mostov (od tu izvira tudi njeno ime – Hudičev, Češenjski, Beraški most) in številnih ozkih korit z vmesnimi razširitvami, kjer se človek lahko povsem zbliža s to krasno alpsko lepotico. Je krotka in obenem srhljiva. Je tudi reka številnih pritokov (Suha, Kropa, Snedčica). Mostnica je bila skozi zgodovino gonilo razvoja fužinarstva, pa tudi gonina sila številnih žag v Stari Fužini. Predvsem pa je dom ter sopotnik številnih rastlinskih in živalskih vrst. Lepo jo je opazovati, v vseh letnih časih.

Martuljek

10/07/2020

Vznožje Martuljkove skupine z Belim potokom, Rutarskim Vršičem in Martuljško sotesko je svet neštetih slapov, ozkih in prepadnih korit, širokih prodišč, neokrnjenega gorskega gozda in čudovitih, dišečih cvetlic. Samotni svet nenehnega spreminjanja in prilagajanja naravnim procesom.

Kolesarjenje v okolici Kranja

08/07/2020

Samo streljaj od doma lahko kolesarimo po poteh z idiličnim ozadjem Kamniško Savinjskih Alp.

Hvar

25/06/2020

Lani sem spoznal, da je Hvar odlična kolesarska destinacija za gravel in mtb navdušence, le zgodaj je potrebno vstajati. Jutra sem tako predihaval na strmih klancih in tehnično zahtevnih makedamih, ovikanste asfaltne cestice pa so me peljale skozi čudovite vasi, ki jih z avtom sploh ne opaziš. Povsod je dišalo po sivki, smilju, žajblju, razgledi so navduševali, ambient je bil navdihujoč.