06
2009SUV
Tokrat precej drugačna tema objave, malo stresanja jeze. Za popestritev pa nekaj fotografij z domačega vrta in julijskega botaničnega sprehoda po Komni.
SUV je oznaka za Sport utility vehicle, nekakšen športni terenec. Takšni avtomobili so “in”, so prodajni “hit”, so varni, udobni, zmogljivi, … Dejansko jih je veliko na naših cestah, vsak dan več. Ko vidim te slone, gorile na cesti, me vedno zmrazi od jeze. Zakaj? Prvič me jezi dejstvo, da 99% teh avtomobilov ne bo videlo terena, za katerega so bili mišljeni, pa čeprav so se najnovejši SUV-i spremenili iz prašnih terencev v asfaltne spake.
Terenci so namenjeni terenu (glej ime), kjer ni veliko prometa. Tam naredijo škodo le na cesti in posredno tudi naravi, na asfaltnih cestah, v mestih pa joj prejoj. Poraba goriva, emisije C02, poraba energije za gradnjo teh orjakov, itd. Za kaj že? Zato, da se “in”, da si prepoznaven med ljudmi. Prav, naj bo.
Druga stvar, ki pa me jezi, je povezana z varnostjo. Zadnjič sem prebral zapis novopečenega lastnika SUV avtomobila, ki je zapisal, da je eden od razlogov nabave tudi varnost, ki jo mora zagotoviti za svojega otroka. Ga popolnoma razumem. Njegova družina bo varna, družina tistega, ki se prevaža v cliu (SUV avtomobila si ne more privoščiti) pa bo ob morebitnem trku z njegovim SUV-om precej na slabšem. Pa kaj, važno, da sem jaz na varnem.
Nauk zgodbe bi bil verjetno ta, da se pred nakupom avtomobila vprašamo, kaj potrebujemo. Je to res SUV? Ne, sem prepričan, da ga v resnici nihče ne potrebuje!
UrosG
Se strinjam z napisanim, čeprav vem, da sem tisti lastnik jaz. In med drugim gre tudi meni na jetra, ko imam pred sabo avto preko katerega ne vidim. V Miniju si namreč precej pri tleh. V prvi vrsti nisem nameraval izbrati suv-ja ampak sem ob pogledu na razne enoprostorce (potreboval sem večji prostor, za prevažanje otroka in opreme) ugotovil, da so absolutno preveliki in škatlasti. V oko mi je kasneje padel ravno ta, ki sem ga na koncu kupil, pa ne zato, da bi bil “in” (čeprav verjamem, da marsikdo kupi ravno zato), bolj zaradi všečne oblike. Glede varnosti bi pa dodal le to, da ščitim sebe v primeru, da kdo zleti v mene. Sam se nimam namena zaletavati v druge, te pa razumem, da je tisti z manjšim v takšnih primerih na slabšem. Ali pa tudi ne, ni vse v velikosti 😉
Aleš Zdešar
Uroš, pisanje je bila kritika družbe in ne tebe. Veš, tudi sam imam za svoje pojme velik avto (Picasso). Ker so SUV avtomobili na trgu, jih jasno ljudje kupujejo, čeprav ima vsak še vedno možnost izbire.
Kot primer kritike družbe bom navedel vedenje države do odpadkov. Vedno poslušam kaj vse država dela za zmanjševanje količine odpadkov, za ločevanje, gradi zbirne centre in podobno. Bulshit! Pravi ukrep bi bil: prepoved prodaje pijače v plastenkah! Pika. Brez debate. Samo v vračljivih steklenicah. Ko bo država storila to, potem bo nekaj naredila.
Avtomobilska industrija je podobno polna besed o zmanjševanju izpustov, o zelenih avtomobilih. Bulshit. Ko bodo nehali prodajati SUV-e, prave terence, navite avtomobile in podobno, potem mi pa bodo lahko prodajali lepe besede. Do takrat pa ni šans.
Glede namena se zaletavati v druge pa ti je seveda jasno, da se nihče nima namena zaletavati v druge, vedno je nek nesrečen dogodek vzrok za avtomobilsko nesrečo.
Uroš, brez zamere, iz vsega srca vam (družini) privoščim ta avto, tudi meni je lep.
UrosG
Sploh ni zamere, pač mal debatiram. Je pa na žalost družba tista, ki kvari vse povprek, zato tudi če bi se sam še kako trudil, bi spremenil gladko nič, saj enostavno ni možno. Kot si dal primer za steklenice, je teh mali milijon. Dnevno mi trgovka v trgovini tišči v roke tiste neuporabne bele vrečke. Tudi če jo ne vzamem, bo romala na isto lokacijo – smeti. Za avtomobile je pa tudi tako, dokler bodo tako lepo služili na gorivu, se lahko število eko vozil prešteje na prste 10ih rok. Seveda se poraja vprašanje, kako eko pa je proizvodnja eko avtomobila in eko goriva 😉 Začaran krog 🙂