12
2009Nekoč je bilo – prelazi v Ladakhu
Rothang La (3978m)
Baralacha La (4883m)
Lachlung La (5060m)
Taglang La (5328m)
Fotu La (4147m)
Namika La (3760m)
Pensi La (4450m)
V tem vrstnem redu so si sledili prelazi, ki so nama bili bolj kot nek dosežek, začetek spusta. Na prelazu se je vedno odprl nek nov pogled v novo dolino, na nove vrhove.
Včasih je šlo bolje v klanec enemu, drugič drugemu. Spet sva nato en dan kar poletela do vrha, naslednji dan pa sva se komaj privlekla na vrh.
Včasih se nama je zdel vrh blizu, pa se je izkazalo, da je prekleto daleč, spet drugič se na vrhu skorajda nisva ustavila.
Vedno pa so naju pričakali razni vzpodbudni napisi in obvezne molilne zastavice.
Ponovno ne morem mimo dejstva, da je potovanje s kolesom tudi na višinah precej prijetnejše kot v avtobusu ali jeep-u. Prvi del najine kolesarske poti, ki jo je terenski avto opravil v 2 dneh (cca 500km), sva midva prekolesarila v 9 dneh. Najini obrazi na vrhu prelazov so izžarevali srečo, zadovoljstvo in rahlo utrujenost, pogled na izmujčene obraze na meji bruhanja v terenskih avtomobilih pa so dokaz o vplivanju višine na človeka. Prehitro dvigovanje na precejšnjo višino je lahko resnično zelo neprijetna izkušnja.
JURE FRELIH
Če boš še nadaljeval s tole vajino Indijo, si bom pregriznil še kakšno pomembno žilo! 🙂
Po noro lepih krajih sta se klatila.
fotogaja
Počakaj še z žilo, najboljše še pride.