Jure mi je danes zbudil spomine na prvo srečanje z Volovjo rebrijo. Bilo je leta 2003. Tisto leto sva z Bojano kolesarila po Sloveniji, v veliko pomoč pa nama je bil Maherjev Veliki Kolesarski vodnik. Šele letos sem izvedel, da je bil pisec (Igor Maher) tega izrednega vodnika paraplegik. Žal je letos umrl. Torej, Igor je v omenjenem vodniku pod turo na Volovjo reber zapisal, da je to edina tura v vodniku, za katero je moral večkrat premisliti o njeni objavi. Pa ne zaradi lepote kolesarjenja, težavnosti ali kaj podobnega. Ker je bil biolog je vedel, kakšen zaklad odkriva širši množici ljudi. Po drugi strani pa ni mogel tega zadržati samo zase.

Tako sva prikolesarila na Veliko Milanjo in se dobesedno čudila lepoti pokrajine. Res, takrat sva se oba strinjala, da česa tako lepega še nisva doživela na kolesu. Potem sva se leta 2006 še enkrat vrnila, takrat še z dvema prijateljema. Kasneje sva na Volovjo reber kar malo pozabila, preveč je bilo medijske pozornosti glede vetrnih elektrarn in iskala sva podobne cilje v okolici (in jih tudi našla). A danes sem ponovno začutil, kako močno si želim tja dol. Spomladi gremo zagotovo.

V zadnjem času pogosto Volovjo reber doživljam kar prek domačega računalnika. Kliknem na odlično predstavitveno spletno stran Volovje rebri, na kateri boste takoj prepoznali fotografije Aleša Jagodnika, ki ima tudi svoj spletni dnevnik. Krasne fotografije, kratki, jedrnati zapisi. Če čutiš vsaj malo pripadnosti naravi, boš ob fotografijah ostal brez besed.

Ob gledanju njegove spletne strani se človek zave, kako močno vlogo imajo lahko fotografi pri naravovarstvu. Zakaj? S fotografijo lahko približaš živalski in rastlinski ter tudi neživi svet ljudem, ki tega preprosto ne vidijo ali ne želijo videti. Da tam, kjer bi nekdo le zaradi profita postavil elektrarno, živi cela paleta enkratnih živih bitij. Da nihče nima pravice v pisarnah, na sestankih, prek zakonov, energetskih načrtov ali kako drugače odločati o usodi množici ujed, medvedov, srnjadi, kač, ptic pevk, jazbecev, … To je njihov dom in naj tako ostane. Kaj pa če bi vam podrli hišo zaradi postavitve “okolju” prijazne vetrne elektrarne?