Zdaj, ko je vroče in ko iščemo ohladitev, bi si človek želel najti kakšen kotiček ob vodi, kjer ti ne bi bilo potrebno stopati čez brisačo drugega, ne bi rad vohal dim West light ali pa  kreme s faktorjem 30 in čez, skratka, da bi užival nekako tako kot aprila in oktobra. Turizem je prinesel poleg zaslužka tudi par slabih stvari. Vsi kotički naše prelepe narave so te dni kot mravljišča ob najbolj delavni uri dneva. Vsak bi se svojim konjičkom pripeljal naravnost do plaže ali pa do vznožja še neosvejenega alpskega vrha. Konec dneva, ko se fronta izprazni, ostanejo v večnem prerekanju, katera je boljša, zelene in rdeče pločevinke, vložki, ogorki in z urinom in blatom obdelani obvodni pas.

Novi fotografski motivi na obali Bohinjskega jezera

Nekoč rajske plaže Jadrana (Zrče, Lopar, …) smo spremenili v neprepoznavna, nič kaj estetska, plastično – betonska skropucala, komaj vredne obiska. Pa še glasna so. Na mesto pogleda na morje, si lahko privoščimo razgled na paleto gumenjakov, gliserjev in jadrnic. Če ne bi imel otrok, si seveda takega razgleda ne bi privoščil, tudi zastonj ne, kaj šele, da bi to plačal.

Če ti število turistov uide iz rok … ali stranišče je tudi smetišče

Vrhunec turizma je doletel tudi nas, ljudi, ki radi kampiramo. Z redkimi izjemami namreč, si je potrebno “parcelo” v kampu rezervirati. Razumem rezervacijo v hotelu, ampak v kampu, tega pa nisem pričakoval. Še dolgo ne. Pa sem se motil.

Raj pod Pršivcem

In raj nad Pršivcem (tu je jadralno padalstvo prepovedano)

Nekateri majo radi polne turistične kraje, drugi bi radi imeli te kraje zase, imeli bi mir in vrhunsko ponudbo, zastonj. Turizem je hecna stvar. Na koncu pa se še vprašam, kdo je kdaj kakšen evro iz turističnega prihodka namenil za naravo, ki je bistvo, zaradi katerega je turizem? Za razmislit.